Raziskava predstavlja del raziskave v kateri je sodelovalo 200 vzgojiteljev predšolskih otrok, ki so bili v letu 2011/12 zaposleni v javnih vrtcih v oddelkih drugega starostnega obdobja. V njej smo raziskovali katere oblike moteča vedenja otrok se najpogosteje pojavljajo v predšolskem obdobju in na kakšen način se vzgojitelji odzovejo nanje. Pri tem smo izhajali iz teoretskih izhodišč, da so socialne, vedenjske in čustvene težave otrok posledica dogajanj v skupini, okolju in posamezniku. Interakcionistične in fenomenološke teorije poudarjajo, da je od načina zaznavnanja tipiziranja odvisno razumevanje nekega vedenja in prav tako odzivanje nanj. Rezultati raziskave so pokazali, da se v tem obdobju najpogosteje pojavljajo vedenja, ki niso povezana s fizičnim nasiljem. Odziv vzgojiteljev na moteče vedenja je največkrat preprečevanje neprimernega vedenja in vzpostavljanje pozitivnih odnosov. Na osnovi rezultatov smo utemeljili pomen preventivnega socialnega in emocionalnega učenja, ki poudarja, da sistematično učenje socialnih in čustvenih veščin lahko prepreči nastanek mnogih tveganih oblik vedenja hkrati pa pri otroku spodbuja razvoj kognitivnih, vedenjskih in čustvenih kompetenc. Na osnovi spoznanj raziskave se pripravlja program praktične implementacije preventivnih dejavnosti v vrtcih in šolah.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 9961545V sodobnem času se spričo poglabljanja revščine stroka na področju vzgoje in izobraževanja srečuje z novimi izzivi, povezanimi z delom z družinami z nakopičenimi težavami. Na podlagi raziskovalnih projektov smo ugotovili, da potrebe teh družin niso usklajene s ponudbami raznolikih ustanov, zaradi česar na obeh straneh prihaja do nezadovoljstva. V dialogu z obema stranema smo začeli razvijati nove oblike dela, temelječe predvsem na imperativu prožnosti, prisotnosti stroke v življenjskem prostoru in dajanju prednosti aktualnim potrebam pred institucionalnimi protokoli. Storitev prinaša za naše okolje nov model podpornega vstopanja v ranljive družine, razvijanje partnerskega odnosa z njimi in mreženja, kjer so člani družine v središču, ostale organizacije pa težijo k sinergičnemu sodelovanju. Bolj neposredno ciljno usmerjeno sodelovanje prinese večjo povezanost sicer ločenih akterjev in poveča možnosti vzajemnega učenja in skupnega reševanja zaznanih težav.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 10443593Revščina je izjemno kompleksen družbeni pojav, ki se skozi čas precej spreminja, močno pa vpliva na življenja otrok in mladostnikov. Ker se večina raziskovalcev tega področja loteva posameznih dejavnikov (npr. izobrazba staršev, družinski prihodki, kakovost govora v družinah), ki pomembno vplivajo zlasti na učno uspešnost otrok in mladostnikov, je namen tega prispevka predstaviti možnosti, kako lahko vzgojitelji in učitelji pomagajo otrokom in mladostnikom pri premoščanju ovir zaradi revščine. Pri tem pa je potrebno posebej poudariti, da noben izmed omenjenih načinov pomoči ne bo uspešen, v kolikor si ne bomo vzeli časa, da otroka oz. mladostnika dobro spoznamo in se potrudili z njim vzpostaviti spoštljiv odnos.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 10068809Član programske skupine je bil sourednik obsežne mednarodne monografije, ki je nastala kot rezultat mednarodne konference, ki jo je leta 2013 organizirala Univerza v Krakovu. V njej je zajetih blizu 100 člankov, ki so organizirani v tematske sklope o človeških dejavnikih in tehnologiji, o psihologiji, menedžmentu, visokošolskem izobraževanju in izobraževanju v sodobni družbi. Knjiga kot celota raziskuje človeške dejavnike, povezane s sodobnim družbenim razvojem na področju naravoslovja, tehnike in visokošolskega izobraževanja in v kontekstu izjemno hitrega razvoja na teh področjih. Obravnava tudi nove paradigme za področju visokega šolstva ter preučuje prihodnje izzive in možne prispevke s področja raziskovanja človeških dejavnikov.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
Predavanje obravnava teorijo etike skrbi N. Noddings kot sporno vzgojno teorijo. Zanjo je značilno nasprotovanje Kantovi moralni teoriji in pomanjkljiva teorija osebnosti. Izhodišče, da »Kant podreja občutke razumu«, jo zapelje v nasprotno pozicijo z zatrjevanjem, da je treba razum podrediti občutkom. Po enaki logiki na specifičen način nasprotuje razvijanju otrokove refleksije, s tezo, da ima skrb prednost pred razvijanjem refleksije, ki je osnovana na principih. Izhajajoč iz teorij kulturne antropologije in psihoanalitične teorije subjektivnosti Freuda in Lacana, po katerih se pri človeškem bitju temeljna struktura osebnosti formira z vstopom v govorico in preko simbolnih vzorcev kulture, predavanje pokaže, kako se preko simbolnega polja govorice in vzorcev kulture formira razumevanje in čustvovanje, dojemanje in izražanje čustev. Vzgoja, če izhaja zgolj iz skrbi, ne da bi izhajala iz artikulirano določenih vrednot, lahko vodi v vzgojo, ki podpira denimo rasistični subjekt, kar je z vidika vrednot in norm večine sodobnih držav nesprejemljivo. Seveda pa tudi osebe, ki bi denimo v svoji vzgoji namerno sledile etiki skrbi, vendarle vzgajajo preko svoje osebnosti. To pomeni, da v odnosu do otroka prihaja tudi do nenamernih vzgojnih učinkov. Dejansko vzgajajo drugače, kot verjamejo, da bi morale. Problem je torej v tem, da etika skrbi teh učinkov – namernih in nenamernih – ne zmore teoretizirati. Med govor in možne dejanske učinke je sistematično vgrajen nesporazum.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 10068297