Študija se osredotoča na samospoštovanje gluhih in naglušnih (G/N) mladostnikov iz Slovenije. Skupno 80 G/N mladostnikov iz večinskih in speciliziranih osnovnih šol (vključenih od 6. do 9. razreda) in iz večinskih in speciliziranih srednjih šol (od 1. do 4. letnika) je izpolnilo vprašalnik Lestvica samospoštovanja (Lamovec, 1994). Celotna skupina G/N mladostnikov se na vseh dimenzijah samospoštovanja, ki vključujejo socialni, čustveni in fizični jaz ter samozavest, ne razlikuje glede na spol in stopnjo izgube sluha. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da skoraj ni razlike v stopnji samospoštovanja glede na starost mladostnikov. G/N študenti so dosegli povprečne rezultate v veh proučevanih dimenzijah samospoštovanja glede na norme slišeče populacije. G/N mladostniki iz večinskih šol so imeli v primerjavi z mladostniki iz speciliziranih šol boljše rezultate v dimenzijah čustveni in telesni jaz ter samozavest. Končna ocena v slovenskem jeziku je bila pomemben napovedovednik samospoštovanja G/N mladostnikov v dimenziji samozavest.
COBISS.SI-ID: 9840969
Pri iskanju odgovorov na vprašanje, akademske (ne) uspešnosti običajnih učencev in učencev s posebnimi potrebami, je treba upoštevati izredno kompleksnost dejavnikov: od psiholoških dejavnikov, preko dogajanja v razredu in domačih razmer. Učna uspešnost ni le odraz znanja učenca, ampak nanj vpliva tudi vedenje učenca, pričakovanja učitelja, in ne nazadnje tudi vzpostavljen odnos med učiteljem in učencem. V tem prispevku smo iskali odgovore na vprašanje, katere izmed lastnosti, ki jih učitelji pri učencih zaznavajo, pojasnijo učno uspešnost običajnih učencev in učencev s posebnimi potrebami. Analiza kaže, da se zaznane lastnosti, ki pojasnjujejo učno uspešnost običajnih učencev, nanašajo na storilnost kot tudi socialno vedenje, moteče in samoregulativno vedenje; torej pokrivajo vsa analizirana področja zaznanih lastnosti. Pri učencih s posebnimi potrebami pa se je moteče vedenje izkazalo kot nepomembno pri pojasnitvi učnega uspeha, kar posledično pomeni, da je učni uspeh teh učencev bolj odvisen od storilnosti in samoregulativnega vedenja, zlasti opravljanje nalog in socialna vključenost.
COBISS.SI-ID: 9841737
V mnogih državah fakultete, ki izobražujejo učitelje, namenjajo v svojih programih veliko pozornost vprašanjem razumevanja in sprejemanja drugačnosti študentov. Pri tem ugotavljajo, da je poznavanje stališč študentov na začetku študija, ključno za oblikovanje takšnih programov izobraževanja učiteljev, ki se bolj učinkovito soočajo z implicitnimi prepričanji in predsodki študentov. Namen prispevka je analizirati stališča študentov do romskih učencev na začetku njihovega študija. Raziskava je bila delana s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in Beogradu. Rezultati kažejo, da se večina študentov strinja, da bi se morali romski učenci šolati v rednih šolah, pa vendar večina ne bi želela, da bi se šolali v njihovih razredih. Večina študentov se zaveda diskriminacije romskih učencev v šolah, pa vendar si sami ne želijo bližnjih interakcij z romskimi družinami. V zaključku prispevek analizira implikacije rezultatov raziskave za programe izobraževanja učiteljev.
COBISS.SI-ID: 10134857
Trenutna slovenska zakonodaja postavlja učitelje pred nove izzive. Zahteva namreč zagotovitev kvalitetnega izobraževanja v rednih šolah za vse učence, ki uspejo doseči minimalne standarde znanja. Pri tem naj bi se posebna pozornost namenila ne le učencem s posebnimi potrebami, temveč tudi tistim iz nižjega socialno-ekonomskega sloja in učencem, katerih materinščina ni slovenščina. Raziskave kažejo, da mnogi učitelji niso pripravljeni sprejeti učencev vseh ranljivih skupin, da se ne čutijo usposobljeni za delo z njimi in si želijo več izobraževanja s tega področja. Kažejo tudi, da načini dela, ki se jih poslužujejo učitelji, prav tako pa tudi njihov odnos do ranljivih skupin učencev, pogosto govori o segregaciji in marginalizaciji učencev znotraj rednih šol in razredov. Zato se je v okviru bolonjske prenove izobraževanja učiteljev na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dalo večji poudarek na usposabljanje učiteljev za delo z ranljivimi skupinami učencev. Prispevek predstavlja predmete in programe, ki ponujajo tovrstno znanje in si zastavlja vprašanje, kakšen način izobraževanja učiteljev bi z večjo verjetnostjo lahko prispeval k boljši usposobljenosti učiteljev za delo z ranljivimi skupinami učencev: kako usposabljati učitelje ne le za to, da imajo več znanja o delu z ranljivimi skupinami učencev, temveč da so odprti za sprejemanje drugega kot drugačnega in sposobni sprejeti raznolikost v razredu ne kot oviro, temveč kot izziv.
COBISS.SI-ID: 10414153
Opisana študija zagovarja pomembnost prvoosebnih raziskovalnih pristopov in pokaže njihovo ključno vlogo pri raziskovanju človeške doživljajske pokrajine. Opisana je raziskava, kjer je bil uporabljen elicitacijski intervju. Interpretacija dobljenih podatkov se opira na koncepta osebnih epistemologij (znanega iz polja edukacijske psihologije) na podlagi katerega sta utemeljeni in raziskani dve pomembni doživljajski kategoriji: načini kreiranja doživljanja in odnosi do samoraziskovanja. Članek poskuša z uvedbo novega modela konstrukcije doživljanja razširiti obstoječe razumevanje na področju empiričnega fenomenološkega raziskovanja.
COBISS.SI-ID: 10372937