Članek obravnava transformacije učiteljstva v Sloveniji od centralno nadziranih javnih uslužbencev k avtonomnim in samoocenjujočim se javnim uslužbencem. Avtorji obravnavajo vlogo centralne birokratske pedagoške kontrole iz časa socializma ter elemente za konceptualizacijo post-socialistične avtonomije učiteljstva, ki se pojavljajo že v času prejšnje ureditve. Nadalje predstavijo odstranitev inšpekcije iz razreda, do katere je prišlo v zgodnjih letih predstavniške demokracije, ter proces, ki je spremljal konec državne kontrole poučevanja in učenja. To obravnavo zaključuje teoretska analiza premika iz dispozitiva kontrole k dispozitivu varnosti, kar je utemeljeno s podatki, ki kažejo na vztrajnost administrativnih obremenitev: tudi ob uvedbi enostavnejšega sistema zagotavljanja kakovosti v šolstvu je treba razmišljati o možnem kopičenju dodatnih birokratskih obremenitev.
COBISS.SI-ID: 8964425
Prispevek opisuje akcijsko raziskovanje kot dejavnik procesov zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Predstavljeni so rezultati empirične raziskave, s katero smo ugotavljali, koliko se učitelji ukvarjajo z raziskovalnim delom, v katerih fazah raziskovalnega procesa so najbolj pripravljeni sodelovati in kako bi bilo možno v prihodnje spodbuditi raziskovalno delo učiteljev. Ugotovili smo, da so učitelji najbolj pripravljeni sodelovati pri vpeljavi spoznanj in ugotovitev v šolsko prakso in pri zbiranju podatkov. Pripravljenost učiteljev za sodelovanje v raziskovalnem delu, njihova usposobljenost za raziskovanje in sodelovanje v raziskovalnih projektih so pomembni dejavniki zviševanja kakovosti vzgojno –izobraževalnega dela učiteljev
COBISS.SI-ID: 9027401
Mladi danes veljajo za najbolj izobraženo generacijo do zdaj, medtem ko so njihove zaposlitvene vizije negotove, trg dela pa jim je odprt pod spremenjenimi pogoji, ki so vsak dan bolj izkoriščevalski. Tranzicije mladih na trg dela so se v zadnjih desetletjih podaljšale in postale destandardizirane, raznolike, negotove ter fragmentirane. Tudi reprodukcija neenakosti je zadobila nove oblike. Ne/uspeh v izobraževanju se v skladu z diskurzom individualne odgovornosti vse pogosteje pripisujeta individualnim odločitvam. Tudi v tako spremenjenih okoliščinah, je izobrazba še vedno ključni dejavnik družbene neenakosti. V članku so raziskane dimenzije neenakosti, reproducirane s strani izobraževalnega sistema, posebej še vloga družbenega statusa in etnične pripadnosti. Omenjene dimenzije (in njihova presečišča) so postavljena nasproti ideji individualne odgovornosti, ki se zdi kot vse bolj pogosta razlaga za neenakosti v izobraževanju, ki jo podajajo vse referenčne skupine, vključene v predstavljeno raziskavo (dijaki, starši, učitelji in ostali šolski eksperti).
COBISS.SI-ID: 8987465