Namen tega članka je, da analizira novejše spremembe v izobraževanju učiteljev po Evropi in premisli nekatere vidike njegove prihodnosti. Izobraževanje učiteljev se v zadnjih desetletjih skoraj povsod ‘pouniverzitetilo’, zato se v članku tako sedanjega stanja kot prihodnosti izobraževanja učiteljev lotevamo z upoštevanjem konteksta splošnih sprememb v evropskem visokem šolstvu, ki sta ga globoko zaznamovala bolonjski proces in nastajanje t.im. Evropskega visokošolskega prostora (EVP). V teoretskem oziru se opremo na razpravo o izobraževanju učiteljev iz perspektive študij visokega šolstva, ki sta jo pred dobrim desetletjem odprla v ZDA J. Goodlad in B. Clark (1999) in jo prenesemo v kontekst evropskih visokošolskih reform minulega desetletja. Osrednja kontroverza teh reform je zadevala trajanje tradicionalnega dodiplomskega študija na univerzah v večini kontinentalnih držav (4 do 5 let), še zlasti ob upoštevanju razmerja med ‘akademskim’ in ‘strokovnim’ visokim šolstvom. V raziskavi smo ugotovili, da se je do danes večina ustanov za izobraževanje učiteljev prilagodilo novemu sistemu dveh ‘bolonjskih’ ciklov (Bachelor in Master). Vendar pa tudi ugotavljamo, da so reforme pripeljale do različnih interpretacij in da se je njihova implementacija po različnih državah dokaj razlikovala. S tem so se odprle nove dileme o prihodnosti evropskega izobraževanja učiteljev, ki jih obravnavamo v zaključnem delu članka.
COBISS.SI-ID: 9727561
Članek ima dva cilja: pregled sodobnih metod empiričnega raziskovanja doživljanja in kritičen razmislek o težavah, povezanih s pridobivanjem prvoosebnih podatkov. Kljub temu, da se tak razmislek se ne more izogniti epistemološkim in ontološkim vprašanjem, se članek osredotoči na metodološke in tehnične aspekte problema. Članek predstavi nekatera metodološka spoznanja ob implementaciji tehnik sodobne empirične fenomenologije, opremljen z epistemološkim razmislekom, ki naj osvetli njihovo veljavnost in smiselnost.
COBISS.SI-ID: 9843529
Članek se ukvarja s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo raziskovanja visokega šolstva iz regionalnega vidika. Jugovzhodna Evropa v zvezi s tem v zadnjih dveh ali treh desetletjih ni bila opazna. Vendar pa so razvoj visokega šolstva in problemi, ki so povezani z njim, odprli veliko vprašanj, ki zahtevajo odziv tako raziskovalcev kot oblikovalcev politik. To je še toliko bolj potrebno zaradi velike raznolikosti regije in zapletenosti vprašanj. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, so bile tu spremembe v visokem šolstvu res dramatične. V obdobju družbene in politične "tranzicije", je nastal vtis, da regiji povsem manjka človeških virov kot tudi tradicij na tem področju . Ta vtis se je okrepil pod vplivom prenosa politik od svetovnih "središč" v "obrobne" regije. Vendar uvoženi vzorci in priporočila pogosto ne delujejo v lokalnih okoliščinah ali pa jih razlagajo in prilagajajo na včasih presenetljivo edinstvene načine. V zadnjih letih se v jugovzhodni Evropi število specializiranih raziskovalcev visokega šolstva postopoma povečuje, vendar je še vedno razmeroma nizko. Brez nadaljnjega razvoja specializirane pod-discipline na tem področju si je težko predstavljati sistemski pristop k reševanju problemov na področju visokošolske politike v regiji.
COBISS.SI-ID: 9735497
Pri iskanju odgovorov na vprašanje akademske (ne)uspešnosti običajnih učencev in učencev s posebnimi potrebami je treba upoštevati izredno kompleksnost dejavnikov, od psiholoških preko šolskih do spremenljivk domačega okolja. Učni uspeh ni le odraz znanja učenca, ampak je odvisen tudi od učenčevega vedenja, pričakovanj učitelja in končno odnosa med učiteljem in učencem. Ta članek prispeva odgovore na vprašanje, katere od lastnosti, kakor jih dojemajo učitelji, pojasnjujejo akademske dosežke običajnih učencev in učencev s posebnimi potrebami. Naša analiza kaže, da se zaznane lastnosti, ki pojasnjujejo akademske dosežke običajnih učencev, nanašajo na akademsko kot tudi socialno vedenje, moteče vedenje in samoregulativno vedenjo; torej pokrivajo vsa področja zaznane lastnosti, ki smo jih raziskovali. Za učence s posebnimi potrebami kot celoti in za posamezne skupine učencev s posebnimi potrebami, pa se je faktor, ki predstavlja moteče socialno vedenje, izkazal kot nepomemben , kar posledično pomeni, da je učna uspešnost učencev s posebnimi potrebami bolj odvisna od akademskega in samoregulativnega vedenja, na naloge vezanih aktivnost in socialne vključenosti.
COBISS.SI-ID: 9841737
Namen raziskave je bil analiza prepričanja, ki je pogosto med profesionalci, da romski učenci ne vrednotijo izobraževanja in sicer z vidika romskih učencev samih. Izvedena je bila na dveh vzorcih romskih učencev in sicer romskih učencev iz Maribora in romskih učencev, ki živijo na Deponiji v Beogradu. Raziskava kaže, da se romski učenci zavedajo pomena izobraževanja, pa vendar se tisti učenci, ki živijo na socialnem dnu manj identificirajo s šolo kot tisti, ki živijo v razmerah, primerljivih večinskemu prebivalstvu. Analizirani so vzroki za razlike in razdelane implikacije rezultatov raziskave za izobraževanje učiteljev.
COBISS.SI-ID: 9669193