Slovenija je velikokrat portretirana kot 'zgodba o uspehu' tranzicije v sodobno liberalno demokracijo. Ta članek poskuša revidirati to na nek način popačeno sliko z obrazlaganjem kako so različne politične vizije in trenja ter vzpostavljanja koalicij med njimi v zadnjih dveh desetletjih neodvisne državnosti vplivale na slovenski režim državljanstva, ki je poln nedemokratičnih praks. Z naslanjanjem na pristop 'nacionalizacije države' članek osvetljuje dve dominantni politični agendi: agendo nacionalizacije države in agendo evropeizacije države. Vendar pa sta obe agendi pogosto prepleteni in odvisno od okoliščin zagotavljata legitimnost političnim igralcem na celotnem ideološkem spektru. Te okoliščine so zunanje ali lastne političnemu sistemu in določajo relevantnost ene izmed obeh agend. Kot take pomembno prispevajo k oblikovanju rezultatov političnih pogajanj, ki puščajo svoj pečat na slovenskem režimu državljanstva. Obdobja soglasja med političnimi elitami glede temeljnih ciljev o neodvisnosti in o pristopu k Evropski uniji so bila pospremljena z zunanjimi pritiski k uvajanju liberalnodemokratičnih načel. Slednji so posledično olajšali državljansko agendo. Po drugi strani pa je odsotnost mednarodnih pritiskov v kombinaciji z notranjimi dejavniki dopuščalo resne zlorabe na tem področju. Kljub temu se je izkazalo, da je državljanstvo izjemno pomemben dejavnik obeh agend.
COBISS.SI-ID: 31426397
Ta članek poskuša identificirati potencial odprte metode koordinacije (OMK) za promocijo participacije civilne družbe v procesih odločanja na področju politik zaposlovanja in izobraževanja v Sloveniji. Naša analiza razkriva da tako EU dejavniki, kot nacionalni dejavniki določajo vlogo civilne družbe v procesih OMK. Na ravni EU nobeno izmed obeh javnopolitičnih področij ne zahteva (obširne) harmonizacije nacionalnih zakonodaj z evropskim okvirom in obe področi postavljata kompetenco na nacionalno raven. Torej nacionalni igralci igrajo OMK igro le 'v tolikšni meri, kot je to potrebno'. To vodi v zelo šibko politično voljo za (obširne) javnopolitične spremembe na nacionalni ravni. V povezavi z domačimi dejavniki je obstoječa struktura ali javnopolitični slog le marginalno pomembna za sodelovanje civilne družbe v procesih OMK. Zdi se, da je (ne)zmožnost civilne družbe tesno povezana z obsegom/ omejitvami njihovega znanja o potencialu OMK in priložnostih. Na področju izobraževanja je sodelovanje civilne družbe dodatno omejeno zaradi pomanjkanja finančnih virov.
COBISS.SI-ID: 31818845
Razvoj Jugovzhode Evrope je tesno povezan z interesi Evropse unije (EU) v regiji in s prizadevanji posameznih držav regije k integriranju v EU. Danica Fink-Hafner in Damjan Lajh v poglavju 'Evropeizacija v Jugovzhodni Evropi' proučita vpliv, ki ga ima politika EU do te regije doma in v obzir vzameta tudi geopolitični interes EU v regiji. Prav tako poglavje obravnava trende v odnosu EU do držav Jugovzhodne Evrope ter spreminjajoče se pogoje njihove sprejemljivosti za pristop k pogajanjem, za pogajanja o članstvu in za polnopravno članstvo.
COBISS.SI-ID: 31063645
Variacije v odnosih med interesnimi skupinami in sedmini post-komunističnimi parlamenti (Poljska, Češka Republika, Madžarska, Slovenija, Moldavija, Rusija in Ukrajina) so ugotovljeno določene z ustavnimi ureditvami, z močjo civilne družbe in z institucionalizacijo socialnega partnerstva, prav tako pa z mednarodnimi organizacijami. Članstvo v Evropski uniji je okrepilo izvršno vejo oblasti tako v odnosu do interesnih skupin kot do parlamenta.
COBISS.SI-ID: 31132253
Knjiga je nadgradnja dela, ki sta ga Paul Phillips in Bogomil Ferfila začela z njuno monografijo naslovljeno 'The Rise and Fall of the Third Way: Yugoslavia 1945-1991' in se je nadaljevalo z njunim delom o politično ekonomski transformaciji Slovenije. Začetno raziskovanje se je osredotočalo na kontradikcije v ozadju ekonomskega in političnega razpada Jugoslavije. V nadaljnjem delu sta se raziskovalno osredotočala na Slovenijo kot na študij primera. Obravnavala sta temo ki je bila v tedanjih debatah osrednjega pomena - o najprimernejšem procesu transformacije/tranzicije. Njuno poglobljeno raziskovanje je pokazalo na tri pomembne ugotovitve. Prvič, proces transformacije je bil in je postopen. Drugič, proces je bil tudi 'odziven'. In tretjič, ključ zgodbe je bil v veliki meri proces sam, in ne zgolj vzpostavitev novih ekonomskih in političnih institucij. Glede na povedano, smo videli logiko te, tretje knjige, v premiku k vprašanju kako so procesi transformacije vplivali na razvoj in stabilnost demokratične politike v Sloveniji. Obdobje dveh desetletij nam omogoča odgovore na nekatera vprašanja, na katera ne bi mogli odgovoriti v času reform.
COBISS.SI-ID: 31512925