Članek naslavlja praznino v literaturi preživetja novih strank v parlamentarnih sistemih. Osredotoča se na postkomunistične strankarske sisteme in na primeru Slovenije ocenjuje vpliv svetovne gospodarske in finančne krize na zmanjšano legitimnost ustanavljanja strank. Avtorici ugotavljata, da, poleg institucionalnega in političnega okolja, dva faktorja določata sposobnost novih strank, da ostanejo na političnem prizorišču: a) organizacijski resursi novih strank, še posebej družbena prepoznavnost njihovih predsednikov, ter b) narava umeščanja v obstoječ politično-ideološki kontinuum, ki vsebuje jasen in originalen javnopolitični fokus in ga je lahko prepoznati tudi znotraj samega kontinuuma.
COBISS.SI-ID: 32489821
Slovenija je velikokrat portretirana kot 'zgodba o uspehu' tranzicije v sodobno liberalno demokracijo. Ta članek poskuša revidirati to na nek način popačeno sliko z obrazlaganjem kako so različne politične vizije in trenja ter vzpostavljanja koalicij med njimi v zadnjih dveh desetletjih neodvisne državnosti vplivale na slovenski režim državljanstva, ki je poln nedemokratičnih praks. Z naslanjanjem na pristop 'nacionalizacije države' članek osvetljuje dve dominantni politični agendi: agendo nacionalizacije države in agendo evropeizacije države. Vendar pa sta obe agendi pogosto prepleteni in odvisno od okoliščin zagotavljata legitimnost političnim igralcem na celotnem ideološkem spektru. Te okoliščine so zunanje ali lastne političnemu sistemu in določajo relevantnost ene izmed obeh agend. Kot take pomembno prispevajo k oblikovanju rezultatov političnih pogajanj, ki puščajo svoj pečat na slovenskem režimu državljanstva. Obdobja soglasja med političnimi elitami glede temeljnih ciljev o neodvisnosti in o pristopu k Evropski uniji so bila pospremljena z zunanjimi pritiski k uvajanju liberalnodemokratičnih načel. Slednji so posledično olajšali državljansko agendo. Po drugi strani pa je odsotnost mednarodnih pritiskov v kombinaciji z notranjimi dejavniki dopuščalo resne zlorabe na tem področju. Kljub temu se je izkazalo, da je državljanstvo izjemno pomemben dejavnik obeh agend.
COBISS.SI-ID: 31833181
V tej monografiji avtorji analizirajo kako univerza igra ključno vlogo v družbi, predvsem z vidika širšega oblikovanja državljanske kulture. V kontekstu formalnega kurikula je analiza pokazala naslednje značilnosti. Mehke discipline imajo v precej večji meri v svoje učne načrte vključene vsebine državljanstva kot t.i. trde, prav tako pa tudi uporabne discipline prednjačilo pred temeljnimi, ko je govora o udeležbi v skupnosti. Kulrikuli za "vzgojo" socialnih profesij so bogati po vsebini državljanskih identitet in državljanskih načel, po drugi strani pa je zaskrbljujoče, da prave "liberalno umestnostne" izobrazbe ni v proučevanih univerzitetnih kurikulih ter da lahko večina državljanskih vsebin, ki jih pokrivajo učni načrti umestimo v polje politične pismenosti ter brez posvečanja pozornosti opolnomočenju, družbeni koheziji, državljanskim vrlinam in civilni družbi.
COBISS.SI-ID: 32567901
Namen te monografije je prispevati k znanju o konceptih formah in posledicah diskriminacije v hrvaški družbi, prav tako pa tudi o pravnih in institucionalnih okvirih boja proti njim s strani državljanov, ženskih in etničnih civilnodružbenih organizacij ter politikov. Predstavlja raziskovalni napor, ki izvira iz projekta Ad-Acte, ki je želel opraviti monitoring implementacije že sprejetih nacionalnih antidiskriminacijskih politik ter oceniti učinkovitost kvot in predlagati nove primerljive modele. Monitoring je osredotočen na antidiskriminacijske politike na področju politične participacije žensk, celostno gledano pa monografija zagovarja stališče, da ukrepi, ki jih je sprejela Hrvaška na področju spodbujanja uravnotežene zastopanosti spolov, niso uspeli proizvesti nobenega oprijemljivejšega napredka.
COBISS.SI-ID: 270704896
Ta članek se osredotoča na učinkovanje političnih faktorjev z EU ravni na funkcionalnost nacionalne koordinacije EU zadev. Zaradi posebnosti postkomunističnih držav članic je analiza dinamike sprememb v nacionalnih sistemih koordinacij podvržena trem faktorjem: a) funkcionalnim pritiskom z EU ravni, b) konsolidaciji nacionalnega strankarskega sistema ter c) tradiciji politično-upravnih razmerij. Svetovna ekonomska in finančna kriza se pojavlja kot četrti faktor, ki ima precejšen vpliv na prve tri skozi naraščajoč "neformalno medvladnost", kar pridodaja k politizaciji EU zadev.
COBISS.SI-ID: 32114781