Knjigo sestavlja serija poglavij dveh avtorjev, ki obravnavajo tri splošne tematike. Prva glavna tematika se osredotoča na postopni prehod znanosti iz tradicionalnih oblik, poimenovanih Znanost 1, v nove oblike, poimenovane Znanost 2. Druga glavna tematika obravnava prehod iz Znanosti 1 v Znanost 2 na področju empiričnega družboslovja, še zlasti na področju anketnega raziskovanja. Razprava o vplivu znanosti II na anketno raziskovanja temelji predvsem na podatkih Evropske družboslovne raziskave (ESS). Tretji poudarek v knjigi je uvedba koncepta RISC družb (redki dogodki, močne posledice - Rare Incidents, Strong Consequences), ki ga avtorja postulirata kot splošni razvojni okvir za družbene analize in empirično raziskovanje.
COBISS.SI-ID: 31766365
Ko merijo kompleksna stališča z metodo ankete, raziskovalci pogosto uporabljajo uravnotežene sklope pozitivnih in negativnih kazalnikov. Namen študije je raziskati: (a) ali lahko določeno zaporedje kazalnikov privede do tega, da bipolarni (eno-dimenzionalni) koncept (stališče) zaznamo kot dvojni (dvo-dimenzionalni) koncept in obratno in (b) ali zaporedje kazalnikov lahko vpliva na skladnost (metrične lastnosti) merske lestvice. Opravljen je bil poskus s skupino študentov družboslovja: študenti so bili naključno porazdeljeni v tri podskupine, ki so izpolnjevale tre različne verzije vprašalnika (s tremi različnimi zaporedji kazalnikov). Multi-group confirmatory faktorska analiza ("CFA") in single group CFA sta bili izvedeni za vsakega od kazalnikov. Končna ugotovitev eksperimenta je, da ne obstaja splošno pravilo o tem, kako in kdaj anketiranci tvorijo ločene (dualne) ali enodimenzionalne predstave o merjenih konceptih. Učinki zaporedja so možni, vendar niso tako pomembni, kot bi lahko pričakovali. Rezultati poskusa tudi kažejo, da je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike: vsebino merjenega koncepta in kognitivne zmožnosti anketirancev.
COBISS.SI-ID: 30583645
Članek analizira dejavnike uspešnega prehoda v demokracijo, pri čemer uporablja kombinacijo kvantitativne primerjalne analize in hierarčnega razvrščanja. Analizirane države so Poljska, Češka, Sloveška, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črne Gora in Makedonije. Ključna ugotovitev je da obstajajo konfiguracije različnih faktorjev ki sodoločajo bodisi gladek, bodisi moten prehod v demokracijo.
COBISS.SI-ID: 28574813
Uvod: Zgodovinsko gledano, je bil cilj javnega zdravstva vsem prebivalcem zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva in s tem ločiti vprašanje zdravja od problematike materialnega standarda posameznika. Namen študije je bil z uporabo družboslovne anketne metode posredno odgovoriti na vprašanje, koliko je bil naš blaginjski sistem v zadnjih desetletjih pri tem uspešen oziroma koliko se socialne neenakosti pri nas še vedno odražajo tudi skozi neenakostih v zdravju. Metode: Študija temelji na šestih anketnih meritvah raziskave Slovensko javno mnenje, ki so bile izvedene v obdobju 1981 in 2011 na reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva Slovenije. Poglavitna odvisna spremenljivka je anketirančeva samoocena zdravja, poglavitna neodvisna pa socialno-ekonomski položaj. Zvezo med njima smo ugotavljali hi-kvadrat testom statistične značilnosti in z regresijsko analizo. Rezultati: Analiza trendov za 30-letno obdobje jasno pokaže vztrajajoče neenakosti v zdravju, saj je samoocena zdravja v nižjih izobrazbenih in dohodkovnih skupinah v celotnem obdobju značilno nižja. Največje razlike med sloji opazimo v starostnem obdobju od 30. do 60. leta, torej med največjo izpostavljenostjo stresom, povezanim s trgom dela. Zaključek: Rezultati te in številnih drugih študij kažejo, da vztrajajoče neenakosti v zdravju predstavljajo težko odpravljiv problem, saj so njihov dejanski izvor neenakosti v družbi kot celoti. Dodatni dejavnik zmanjševanja subjektivnega zdravja v Sloveniji v primerjavi z zahodno Evropo je nizka stopnja zaupanja v soljudi in družbene ustanove, ki je verjetni vzrok, da se statistično sorazmerno ugodna slika neenakosti ne prevede v enako ugodno sliko subjektivnega zdravja.
COBISS.SI-ID: 30994525
Članek pomeni prispevek k razpravam o spreminjanju koncepta državljanstva v kontekstu globalizacijskih procesov. Izhaja iz teze, da klasični koncepti državljanstva, ki so vezani na nacionalno državo, izgubljajo pojasnjevalno moč glede odnosov med posamezniki, politično skupnostjo in oblastjo. Na temelju teoretske razprave o novih modelih državljanstva avtorji poskušajo prepoznati elemente 'post-nacionalnega' državljanstva. Njihov ključni raziskovalni cilj je odkrivanje pogojev, v katerih se bodo elementi post-nacionalnega državljanstva najverjetneje pojavili. Analiza temelji na agregiranih anketnih podatkih o posameznikih (iz raziskav ESS 2008 in EVS 2008) ter makro kontekstualnih podatkih o državah Evropske unije. Za analize je bilo uporabljena kombinacij dveh metod: razvrščanja v skupine (hierarhično združevanje) in kvalitativna primerjalna analizo (csQCA). Na podlagi rezultatov razvrščanja v skupine lahko sklepamo o dveh skupinah držav: (a) dokaj homogena skupina šestih držav s pomembno prisotnostjo elementov 'post-nacionalnega' državljanstva in (b) bolj heterogena skupina držav klasičnega koncepta državljanstva. Druga ugotovitev (na podlagi csQCA) govori o kombinacijah pogojev, v katerih pričakujem pojavljanje elementov 'post-nacionalnega' državljanstva, in sicer so to: (a) sekularizirane in postindustrijske družbe z manjšim poudarkom na družbi znanja, in (b) države s stabilnim nacionalnim okvirjem (statusom), v katerih je poudarjen pomen družbe znanja.
COBISS.SI-ID: 32483165