Pri merjenju kompleksnih stališč v družboslovnih raziskavah, raziskovalci pogosto uporabljajo uravnotežene sezname pozitivnih in negativnih elementov. Končni sklep eksperimenta je, da je učinek vrstnega reda vprašanj mogoč, a ni tako pomemben, kot bi bilo pričakovati. Rezultati eksperimenta tudi nakazujejo, da je potrebno upoštevati še druge dejavnike, kot so vsebina merjenih konceptov ter kognitivno usposobljenost anketirancev.
COBISS.SI-ID: 30583645
Problem: Zgodovinsko gledano je bil cilj javnega zdravstva vsem prebivalcem zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva in s tem ločiti vprašanje zdravja od problematike materialnega standarda posameznika. Namen študije je bil z uporabo družboslovne anketne metode posredno odgovoriti na vprašanje, koliko je bil naš blaginjski sistem v zadnjih desetletjih pri tem uspešen, oziroma koliko se socialne neenakosti pri nas še vedno odražajo tudi skozi neenakostih v zdravju. Metode: Študija temelji na šestih anketnih meritvah raziskave Slovensko javno mnenje, ki so bile izvedene v obdobju 1981 in 2011 na reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva Slovenije. Poglavitna odvisna spremenljivka je anketirančeva samoocena zdravja, poglavitna neodvisna pa socialno ekonomski položaj. Zvezo med njima smo ugotavljali hi-kvadrat testom statistične značilnosti ter regresijsko analizo. Rezultati: Analiza trendov za 30 letno obdobje jasno pokaže vztrajajoče neenakosti v zdravju, saj je samoocena zdravja v nižjih izobrazbenih in dohodkovnih skupinah v celotnem obdobju značilno nižja. Največje razlike med sloji opazimo v starostnem obdobju od 30 do 60 leta, torej v času največje izpostavljenosti stresom povezanim s trgom dela. Sklepi: Rezultati te in številnih drugih študij kažejo, da vztrajajoče neenakosti v zdravju predstavljajo težko odpravljiv problem, saj so njihov dejanski izvor neenakosti v družbi kot celoti. Dodatni dejavnik zmanjševanja subjektivnega zdravja v Sloveniji v primerjavi z zahodno Evropo je nizka stopnja zaupanja v soljudi in družbene institucije, ki je verjetni razlog da se statistično sorazmerno ugodna slika neenakosti ne prevede v enako ugodno sliko subjektivnega zdravja.
COBISS.SI-ID: 30994525
Članek obravnava problematiko povezanosti med razredom in državljanstvom v kontekstu sprememb, ki sta jih skozi procese (post)modernizacije doživela oba koncepta. Poudarek je dan na problematiki politične participacije, ki jo razumemo kot ključi element oblikovanja državljanskih slogov - načinov realiziranja državljanskih pravic, kakor jih je prav v kontekstu razrednih neenakosti kapitalistične družbe razvil Marshall. Participacijo in državljanske sloge, ki nastanejo na tej podlagi razumemo kot način izražanja skupinskih identitet, med katere lahko štejemo tudi razredno identiteto. V prispevku je predstavljen in obrazložen splošni model povezanosti med ključnimi pojmi: razred, državljanstvo, državljanske pravice, participacija, identiteta, modernizacijski procesi.
COBISS.SI-ID: 30590301