Knjigo sestavlja serija poglavij dveh avtorjev, ki obravnavajo tri splošne tematike. Prva glavna tematika se osredotoča na postopni prehod znanosti iz tradicionalnih oblik, poimenovanih Znanost 1, v nove oblike, poimenovane Znanost 2. Druga glavna tematika obravnava prehod iz Znanosti 1 v Znanost 2 na področju empiričnega družboslovja, še zlasti na področju anketnega raziskovanja. Razprava o vplivu znanosti II na anketno raziskovanja temelji predvsem na podatkih Evropske družboslovne raziskave (ESS). Tretji poudarek v knjigi je uvedba koncepta RISC družb (redki dogodki, močne posledice - Rare Incidents, Strong Consequences), ki ga avtorja postulirata kot splošni razvojni okvir za družbene analize in empirično raziskovanje.
COBISS.SI-ID: 31766365
Ko merijo kompleksna stališča z metodo ankete, raziskovalci pogosto uporabljajo uravnotežene sklope pozitivnih in negativnih kazalnikov. Namen študije je raziskati: (a) ali lahko določeno zaporedje kazalnikov privede do tega, da bipolarni (eno-dimenzionalni) koncept (stališče) zaznamo kot dvojni (dvo-dimenzionalni) koncept in obratno in (b) ali zaporedje kazalnikov lahko vpliva na skladnost (metrične lastnosti) merske lestvice. Opravljen je bil poskus s skupino študentov družboslovja: študenti so bili naključno porazdeljeni v tri podskupine, ki so izpolnjevale tre različne verzije vprašalnika (s tremi različnimi zaporedji kazalnikov). Multi-group confirmatory faktorska analiza ("CFA") in single group CFA sta bili izvedeni za vsakega od kazalnikov. Končna ugotovitev eksperimenta je, da ne obstaja splošno pravilo o tem, kako in kdaj anketiranci tvorijo ločene (dualne) ali enodimenzionalne predstave o merjenih konceptih. Učinki zaporedja so možni, vendar niso tako pomembni, kot bi lahko pričakovali. Rezultati poskusa tudi kažejo, da je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike: vsebino merjenega koncepta in kognitivne zmožnosti anketirancev.
COBISS.SI-ID: 30583645
Uvod: Zgodovinsko gledano, je bil cilj javnega zdravstva vsem prebivalcem zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva in s tem ločiti vprašanje zdravja od problematike materialnega standarda posameznika. Namen študije je bil z uporabo družboslovne anketne metode posredno odgovoriti na vprašanje, koliko je bil naš blaginjski sistem v zadnjih desetletjih pri tem uspešen oziroma koliko se socialne neenakosti pri nas še vedno odražajo tudi skozi neenakostih v zdravju. Metode: Študija temelji na šestih anketnih meritvah raziskave Slovensko javno mnenje, ki so bile izvedene v obdobju 1981 in 2011 na reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva Slovenije. Poglavitna odvisna spremenljivka je anketirančeva samoocena zdravja, poglavitna neodvisna pa socialno-ekonomski položaj. Zvezo med njima smo ugotavljali hi-kvadrat testom statistične značilnosti in z regresijsko analizo. Rezultati: Analiza trendov za 30-letno obdobje jasno pokaže vztrajajoče neenakosti v zdravju, saj je samoocena zdravja v nižjih izobrazbenih in dohodkovnih skupinah v celotnem obdobju značilno nižja. Največje razlike med sloji opazimo v starostnem obdobju od 30. do 60. leta, torej med največjo izpostavljenostjo stresom, povezanim s trgom dela. Zaključek: Rezultati te in številnih drugih študij kažejo, da vztrajajoče neenakosti v zdravju predstavljajo težko odpravljiv problem, saj so njihov dejanski izvor neenakosti v družbi kot celoti. Dodatni dejavnik zmanjševanja subjektivnega zdravja v Sloveniji v primerjavi z zahodno Evropo je nizka stopnja zaupanja v soljudi in družbene ustanove, ki je verjetni vzrok, da se statistično sorazmerno ugodna slika neenakosti ne prevede v enako ugodno sliko subjektivnega zdravja.
COBISS.SI-ID: 30994525
Članek obravnava štiridesetletno dinamiko zaznav okoljskih tveganj med slovenskimi anketiranci. Uvodoma avtorja naredita pregled teoretičnih konceptov, ki vplivajo na zaznave, nato pa analizirata dvanajst meritev raziskave Slovensko javno mnenje, ki vsebujejo primerljive kazalce teh zaznav. Podatki pokažejo precejšnje medčasovne premike, predvsem kot odziv anketirancev na dramatični zunanji dogodek (Černobil). Trend pokaže cikličen vzorec, saj so v letu 2011 zaznave ogroženosti okolja zopet na ravni, kakršna je bila izmerjena v prvi meritvi leta 1973, potem ko dosežejo svoj vrh leta 1990. Podatki ne kažejo razlik v trendih med posameznimi vrstami ekoloških tveganj, kar nakazuje, da anketiranci ne delajo razlike med ponujenimi koncepti. Kaže se tudi postopno izginjanje razlik med izobrazbenimi in starostnimi skupinami. Izmerjene trende zaznav okoljskih tveganj pojasnjujejo predvsem makro dejavniki, predvsem model odzivanja na dogodek, model določanja dnevnega reda (agenda setting) in model socialnega podjetništva (issue-entrepreneurship).
COBISS.SI-ID: 31363421
V članku obravnavamo nekatere vidike družbene porazdelitve subjektivne blaginje (občutki sreče) med leti 2000-2009, ki jih lahko opredelimo kot obdobje postopne utrditve postsocialističnih političnih in ekonomskih sprememb v Sloveniji ter krepitve relativnega blagostanja in stabilnosti. Domnevamo, da so se v tem obdobju občutki sreče v povprečju povečali, vendar pa so se zaradi porajanja novih družbenih razcepov hkrati tudi povečale razlike med najmanj in najbolj srečnimi glede na specifične demografske skupine (spol, izobrazba, religioznost, organizacija intimnega življenja). Analiza ne potrjuje nobene od teh domnev. Za analizirano obdobje so značilna le manjša nihanja v povprečni stopnji sreče in v razmerju med najbolj in najmanj srečnimi. Prav tako v tem času ni bilo opaznejših sprememb v družbeni sestavi najbolj in najmanj srečnih. To kaže, da v analiziranem obdobju spreminjanje strukture slovenske družbe ni vplivalo na občutke sreče.
COBISS.SI-ID: 31363165