Pred nedavnim je bila teorija uravnoteženosti označenih omrežij posplošena. Avtorji v članku primerjajo dva algoritma za iskanje razrstitev glede na posplošeno uravnoteženost. Prvi je optimizacijski algoritem, ki je vgrajen v program Pajek in daje dobre in hitre rezultate, problem pa je, da ne zagotavlja globalnega minimuma. Drugi pa je algoritem 'branch-and-bound', ki je počasnejši, dobljeni rezultat pa zagotavlja globalni minimum. Izkaže se, da se uporaba obeh algoritmov ne izključuje ampak lahko s kombinacijo obeh pristopov dobimo najboljše rešitve zelo hitro.
COBISS.SI-ID: 29777501
Članek raziskuje vzorce družbene rabe medosebnih komunikacijskih tehnologij, ki jih lahko opazimo v današnjem zapletenem medijskem okolju, v katerem imajo ljudje na voljo veliko različnih kanalov za medosebno komuniciranje. Članek se začne s celovitim pregledom študij in raziskav o medosebnih komunikacijskih sredstvih. Avtorji ugotavljajo, da so te študije sicer učinkovite pri odgovarjanju na vprašanje, kot npr. zakaj je ena naprava bolj zaželena kot druga, vendar pa je ta pristop manj primeren za analizo vzorcev dejanske rabe medosebnih komunikacijskih naprav. Medtem ko se predstavljene študije opirajo na različne vzroke za uporabo določenih medijev (temeljijo predvsem na psiholoških teorijah motivacije in potreb), pa avtorji v članku predlagajo, da bi morala veljavna tipologija dejanske družbene rabe medosebnih medijev temelji na družbeni teoriji akcije, saj bi le tako našli splošne vzorce družbene rabe medosebnih komunikacijskih naprav.
COBISS.SI-ID: 30475613
Avtorji prispevka analizirajo vpliv gospodarske krize (od leta 2008 dalje) na vlaganja v informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Empirični izsledki so obravnavani v širšem teoretičnem okviru tehnoloških trendov in gospodarskih ciklov. Prispevek najprej predstavi teorijo difuzije in teorijo gospodarskih ciklov. Nato pa so predstavljene analize podatkov iz uradnih statistik, mednarodnih agencij in raziskovalnih družb. Na koncu povzema empirične ugotovitve v teoretskih kontekstih. V splošnem kriza vedno zmanjša vlaganja, torej tudi vlaganja v IKT. Če se osredotočimo zgolj na zadnjo krizo, pa se je pokazalo, da je bil trg IKT prizadet precej selektivno in hkrati tudi precej manj kot so bili prizadeti drugi sektorji. Poleg tega empirične ugotovitve kažejo tudi to, da smo po desetletjih naglega širjenja IKT (v letih 1971-2000) zdaj v obdobju počasnejše rasti sektorja, kar je v skladu s teorijami 'super ciklov' (kljub temu avtorji tudi za ta pojav podajajo alternativna pojasnila).
COBISS.SI-ID: 15384373