Pomembna naloga analize socialnih omrežij je iskanje ključne strukture omrežij. Bločno modeliranje je eden izmed postopkov za odkrivanje strukture omrežja. Podatki o socialnih omrežjih običajno vsebujejo različne tipe napak, vključno z manjkajočimi podatki, ki lahko povzročijo zelo resne probleme pri analizi. O občutljivosti bločnih modelov na napake je le malo znanega. Zato smo se v članku osredotočili na neodgovor akterja in ustrezne tretmaje. Njihov vpliv na rezultate bločnega modeliranje smo preučevali na simuliranih in realnih omrežjih. Uporabili smo množico 'znanih' omrežij, v katera smo vsilili napake neodgovora akterja in jih nato obravnavali z različnimi tretmaji. Na omrežjih z uporabljenimi tretmaji smo poiskali bločne modele in jih primerjali z bločnimi modeli omrežij brez napak. Uporabili smo kazalnika, ki prikazujeta ujemanje obeh razvrstitev akterjev ter ujemanje dobljenih bločnih struktur. Na bločni model imajo vpliv tako količina in vrsta neodgovora kot tudi uporabljeni tretmaji.
COBISS.SI-ID: 31119197
Pri analizi označenih omrežij je bila pred kratkim uvedena posplošena uravnoteženost (relaxed structural balance), ki je bila prilagojena tudi za uporabo na označenih dvovrstnih omrežjih. V članku je uporaba pristopa razširjena na analizo velikih označenih dvovrstnih omrežij. Opisani so problemi in razviti novi pristopi za iskanje razvrstitev v velikih omrežjih. Narejena je bila primerjava z drugimi, že obstoječimi pristopi. Metode so bile preizkušene na nedavno zbranih podatkih glasovanj Generalne skupščina Združenih narodov. Čeprav je glavni poudarek v članku metodološki, so v članki nakazane tudi povezave med Heiderjevo teorijo strukturne uravnoteženosti z metodami, ki se razvijajo na področju mednarodnih odnosov.
COBISS.SI-ID: 31163741
Deleži neke celote, kamor spadajo tudi indikatorji sestave omrežja (deleži družine, prijateljev, sosedov itd.), ležijo v restriktivnem prostoru, kar postavlja omejitve v možnostih uporabe standardnih postopkov statistične analize podatkov. Tovrstne podatke je potrebno predhodno transformirati, npr. z logaritmi. Prva tovrstna aplikacija (Coenders in dr., 2011) z aditivno logaritemsko transformacijo je pokazala, da so podatki o sestavi omrežja nekoliko kakovostnejši, če podatke zbiramo z osebnim kot s telefonskim intervjujem. V tej študiji, kjer je bila uporabljena druga izometrična logaritemska transformacija, se je ta ugotovitev potrdila, hkrati pa so se potrdile tudi nekatere druge vsebinske ugotovitve o omrežjih socialne opore. Prednost novega modela je v tem, da hkrati omogoča tako testiranje kakovosti merjenja kot tudi vsebinskih vplivov na ključne pojme. Dodatna prednost je v vsebinsko bolj smiselni in preprostejši interpretaciji izometrične logaritemske transformacije.
COBISS.SI-ID: 31612253
V članku sta združena dva pristopa k modeliranju dinamike v omrežjih. Prvi pristop, je razvit na področju fizike in matematike, od koder tudi prihaja formalna definicija modelov malih svetov in preferenčne izbire. Drug pristop temelji na sociološkem dojemanju procesa kumulativne prednosti in obravnava delovanje posameznikov znotraj omrežja. Podatki, na katerih temelji raziskava, zajemajo štiri znanstvene discipline, ki so del slovenskega sistema znanosti. Rezultati predstavljajo splošno topologijo analiziranih omrežij in specifične procese, ki to topologijo oblikujejo. Z združenima pristopoma k modeliranju smo ugotovili prisotnost strukture malih svetov vseh analiziranih disciplinah in hkrati pokazali, da je model prederenčne izbire veliko bolj kompleksen, kot trdijo nekateri zagovorniki enostavnega avtonomnega mehanizma rasti omrežij.
COBISS.SI-ID: 30657885
V članku je predstavljena uporaba bločnih modelov za študij interne strukture soavtorskih omrežij skozi čas na mikro ravni. Razlike v znanstveni produktivnosti in vidnosti raziskovalcev ali raziskovalnih skupin so bile proučevane z opazovanjem avtorjeve vloge v bločni strukturi centerperiferija in z bibliometričnimi podatki. Uporabljeni pristop na nov način povezuje bibliometrijo in analizo socialnih omrežij za proučevanje omrežij znanstvenega sodelovanja in spremljanja individualne in skupinske kariere. Namen članka je pokazati uporabnost predstavljenega pristopa na manjšem študiju primera, da bi pokazali njegovo možno uporabo tudi v drugih znanstvenih disciplinah.
COBISS.SI-ID: 31397725