Deleži neke celote, kamor spadajo tudi indikatorji sestave omrežja (deleži družine, prijateljev, sosedov itd. v omrežju), ležijo v omejenem prostoru, zaradi česar so možnosti uporabe standardnih postopkov statistične analize podatkov zelo omejene. Tovrstne podatke je potrebno predhodno transformirati, npr. z logaritmi. Prva tovrstna aplikacija (Coenders in drugi, 2011) z aditivno logaritemsko transformacijo je pokazala, da so podatki o sestavi omrežja nekoliko kakovostnejši, če podatke zbiramo z osebnim kot s telefonskim intervjujem. V novi študiji (Kogovšek in drugi, 2013), kjer je bila uporabljena druga transformacija (izometrična logaritemska transformacija) se je ta ugotovitev potrdila, hkrati pa so se potrdile tudi že nekatere druge vsebinske ugotovitve o omrežjih socialne opore. Prednost novega modela je v tem, da hkrati omogoča tako testiranje kakovosti merjenja (oziroma odstranjevanje vpliva merskih napak) kot tudi vsebinskih povezav med spremenljivkami. Dodatna prednost je v vsebinsko bolj smiselni in preprostejši interpretaciji izometrične logaritemske transformacije.
COBISS.SI-ID: 31612253
Pri analizi označenih omrežij je bila pred kratkim uvedena posplošena uravnoteženost (relaxed structural balance), ki je bila prilagojena tudi za uporabo na označenih dvovrstnih omrežjih. V članku je uporaba pristopa razširjena na analizo velikih označenih dvovrstnih omrežij. Opisani so problemi in razviti novi pristopi za iskanje razvrstitev v velikih omrežjih. Narejena je bila primerjava z drugimi, že obstoječimi pristopi. Metode so bile preizkušene na nedavno zbranih podatkih glasovanj Generalne skupščina Združenih narodov. Čeprav je glavni poudarek v članku metodološki, so v članki nakazane tudi povezave med Heiderjevo teorijo strukturne uravnoteženosti z metodami, ki se razvijajo na področju mednarodnih odnosov.
COBISS.SI-ID: 31163741
V članku je analizirana struktura markovskih verig z netočnimi parametri and njihovo konvergenca s pomočjo relacij dosegljivosti. Glavni doprinos članka je identifikacija ekstremnih invariantnih porazdelitev in analiza konvergence k tem porazdelitvam. Članek tudi osvetljuje strukturo netočnih markovskih verig na način, ki je analogen pristopom iz klasične teorije.
COBISS.SI-ID: 32156509
V članku so obravnavana dvovrstna omrežja, ki so lahko predstavljena z dvojiškimi matrikami, kjer vrednost 1 pomeni prisotnost povezave med ustrezno vrstico in stolpcem, vrednost 0 pa odsotnost povezave. Naloga je poiskati razvrstitev enot, ki se nahajajo v vrsticah, in razvrstitev enot, ki se nahajajo v stolpcih, tako da dobimo bloke, ki so čimbolj polni (vsebujejo čimveč enic) ali čimbolj prazni (vsebujejo čimveč ničel). Reševanje takih problemov je pomembno na več področjih. V članku je predstavljen nov hevrističen pristop za reševanje tega problema. Njegova učinkovitost je prikazana na dveh realnih primerih.
COBISS.SI-ID: 31888221
Anketna vprašanja ponavadi merijo določene funkcije socialne opore, na primer izmenjavo opore. Socialna opora je večrazsežen pojem. Najbolj celovita opredelitev razločuje med viri socialne opore (omrežja), opornimi dejanji in oceno dane opore. Na splošno obstajata dve glavni hipotezi, ki govorita o vlogi, ki jo socialna vloga igra v življenju posameznika: da je socialna opora dobrodejna per se (hipoteza glavnih učinkov) ter da je socialna opora dobrodejna v stresnih situacijah (hipoteza socialne opore kot zaščite). V tem članku se ukvarjamo z anketnim merjenjem socialne opore v egocentričnih omrežjih. Primerjamo tri metode merjenja: generator imen, generator vlog in pristop dogodkov. V meta analizi več raziskav, narejenih na kvotnih vzorcih preučujemo vplive metode merjenja, vrste izračuna, formata odgovorov ter omejitve števila alterjev na indikatorje sestave omrežja.
COBISS.SI-ID: 31355485