Preučevali smo razlike med učenci in dijaki v zaznavanju učiteljevih kompetenc, v njihovi motivaciji in vedenju ter učnih dosežkih. Posebej nas je zanimal pouk pri matematiki in materinem jeziku. Rezultati nakazujejo nekatera ključna nevralgična področja, kjer so v prihodnje potrebni premiki. V okviru didaktičnega vodenja je potreben premik od pouka, ki je pretežno naravnan na učitelja k modelu pouka, ki v večji meri gradi tudi na učenčevi aktivnosti, v smislu problemskega in projektno zasnovanega pouka ter sodelovalnega učenja.
COBISS.SI-ID: 44771426
V delu avtorica prikaže šolstvo z vidika možnosti oblikovanja nacionalne zavesti in identitete Slovencev v 2. pol. 19. stol. Ugotavlja, kaj vse je takrat omogočalo razvijanje nacionalne zavesti in identitete, predvsem pa kakšna je bila pri tem vloga srednjega šolstva. Prizadeva si odkriti, kateri so bili v šolstvu tisti elementi, ki so lahko največ prispevali k razvoju nacionalne identitete Slovencev. Vloga šolstva pri tem ni bila omejena le na neposredne vplive šolskega pouka, temveč jo analizira tudi skozi mehanizme šolske politike, oblikovanja mreže šol in organizacijo šolstva idr.
COBISS.SI-ID: 253989888
V praksi srečamo številne akcijske raziskovalne projekte, kjer so se kvalitativni raziskovalni pristopi izkazali za primerne in zelo uspešne. Kombinacija s kvantitativnimi metodami pa daje tem projektom več metodološke ostrine. Učitelji so nosilci sprememb lastnega profesionalnega delovanja, vendar kot raziskovalci lahko naletijo na težave predvsem zaradi neustreznih metodoloških znanj in pomanjkljivega interesa za oblikovanje argumentiranih, na podatkih utemeljenih zaključkov, ki bi bili v obliki raziskovalnih poročil objavljeni v strokovni periodiki.
COBISS.SI-ID: 43292002
Monografija obravnava problematiko vzgoje v javni šoli, zlasti tematiko vrednot, državljanske vzgoje in multikulturalizma. Z aplikacijo metode analize diskurza izpostavljata dve ključni vprašanji, ki se porajata v sodobni šoli: kako določene oblike diskurza stremijo k temu, da bi na področju šolstva vplivale na razumevanje in vlogo ocenjevanja znanja v šoli in kako so lahko diskurzivne forme povezane s permisivnostjo.
COBISS.SI-ID: 8395849
Pismenost vključuje več novih kompetenc, zato se spreminjajo cilj splošnega izobraževanja. Razprava odpira vprašanje sprememb v pojmovanju izobraževanja kot univerzalne človekove pravice. Opisana je tendenca, po katerih postaja zgolj sredstvo ekonomskega in socialnega razvoja, ne pa tudi razvoja osebnosti. Opravljena analiza mednarodnih dokumentov pokaže, da se širina funkcij splošnega izobraževanja ohranja le, če se berejo v medsebojni odvisnosti in upoštevanju heterogenosti družbenih skupin, njihove avtonomije in avtonomije posameznika znotraj njih.
COBISS.SI-ID: 43013474