Analiziramo pomembnosti neposrednega transfera tehnologije in prelivanja znanja (spillover učinki) z neposrednimi tujimi investicijami (NTI) v 10 državah v tranziciji, pri čemer uporabljamo enotno metodologijo ter ustrezne korekcijske metode za izbor in simultanost. Prispevek temelji na do sedaj daleč največji bazi individualnih podjetniških podatkov (več kot 90.000 podjetij), uporabljeni v analizah učinkov prelivanja NTI. Glavna novost analize je, da pri ugotavljanju različnih učinkov NTI na uspešnost podjetij eksplicitno kontrolira za različne vire heterogenosti podjetij. Analiza kaže, da heterogenost podjetij z vidika njihove absorbcijske sposobnosti, velikosti, produktivnosti in tehnoloških nivojev vpliva na rezultate. Ko kontroliramo za te spremenljivke, pridemo do zanimivih rezultatov, ki se razlikujejo od prejšnjih ugotovitev empiričnih analiz na tem področju. Ugotovili smo, da so horizontalna prelivanja znanja z NTI v zadnjem desetletju postala pomembnejša, in da so morda celo pomembnejša od vertikalnih prelivanj. Pozitivna horizontalna prelivanja so enako porazdeljena po različnih velikostnih razredih podjetij, medtem ko se negativna horizontalna prelivanja pogosteje pojavljajo pri manjših podjetjih. Še več, pozitivna horizontalna prelivanja so bolj verjetna pri srednje ali visoko produktivnih podjetjih z višjo absorbcijsko sposobnostjo, medtem ko negativna horizontalna prelivanja bolj verjetno prizadenejo nizko do srednje produktivna podjetja. Te ugotovitve nakazujejo, da so tako neposredni učinki tujega lastništva kot tudi prelivanje znanja od tujih k domačim podjetjem pomembno odvisni od absorbcijske sposobnosti in nivoja produktivnosti posameznih podjetij. Poleg tega rezultati kažejo, da ima tuja prisotnost večji vpliv na manjša kot na velika podjetja, vendar pa gre ta vpliv lahko v obeh smereh.
COBISS.SI-ID: 1675662
Institucije predstavljajo osnovo ekonomske in družbene aktivnosti. Analiziramo in primerjamo različne siteme klasificiranja institucij in empirično operacionaliziramo koncepte institucij. Več kot 30 vzpostavljenih institucionalnih indikatorjev razvrstimo v tri homogene skupine formalnih institucij: pravne, politične in ekonomske, ki v veliki meri zajamejo celotno formalno institucionalno okolje države. Nato izračunamo latentno kvaliteto pravnih, političnih in ekonomskih institucij za vse države sveta in vsa leta v razdobju 1990-2010. Na tej osnovi predlagamo pravno, politično in ekonomsko 'Svetovno rangiranje institucionalne kvalitete', s katerim lahko spremljamo, ali država izboljšuje ali poslabšuje svoje relativno institucionalno okolje. Izračunane mere latentne institucionalne kvalitete so lahko še posebej uporabne v nadaljnjih aplikacijah panelnih podatkov in lahko pozitivno prispevajo k ocenjevanju kvalitete institucionalnega okolja s kompleksnimi indeksi. Izdelali smo tudi javno dostopno bazo podatkov, ki pokriva 197 držav v razdobju 1990-2010.
COBISS.SI-ID: 32093277
Članek ponuja recenzijo treh knjig, ki se ukvarjajo z regionalizmom. Namen članka je najprej predstaviti opredelitev regije, ki temelji na skupni ontološki predpostavki vseh treh del in ki izvira iz spreminjajoče se narave držav od 'znotraj' (vpliv globalizacije in informacijske tehnologije pri nadzoru sestavnih elementov države) in od 'zunaj' (prikazano skozi metaforo 'multilateralizem Način 2.0'). Drugi del članka obravnava vsebinsko predstavitev knjig skozi kratek pregled osrednjih raziskovalnih vprašanj in vključevanje ugotovitev treh kosov literature. Nadalje članek predstavi pregled teoretskih in metodoloških pristopov v knjigah in opredeli zainteresirano bralsko javnost teh del. Ker tako raznovrstni objekti analize, raztezajoči se od globalnega akterstva Evropske unije do regionalnosti slednje in delovanja evroregij, ne omogočajo vseobsegajočega sklepa o teoriji ali predpisanih političnih ukrepih, se članek v zaključku vrne k razmisleku o začetnem skupnem ontološkem spoznanju v vseh treh študijah. Navsezadnje avtorica bralcu ponudi možne relevantne teme za nadaljnje raziskave v okviru različnih politoloških ved. Splošna ugotovitev članka je, da so regije vplivni akterji, ki državocentrično vladanje na podlagi tradicionalnega centrifugalnega nadzora vse bolj spreminjajo v centripetalen proces; slednji za državo predstavlja hkraten izziv na akterski 'ravni', kot je mikro raven subnacionalnih upravnih enot in na makro ravni, kot je globalni multilateralizem velikega obsega.
COBISS.SI-ID: 31769181