Članek predstavlja analizo trendov na področju družinskega življenja v Sloveniji v zadnjih šestdesetih letih in ponuja sistematičen pregled vpliva družbenih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na družinsko življenje. Značilnosti družinskega življenje oz. trendov na tem področju so obravnavane v primerjalni perspektivi (primerjava s trendi v zahodnih družbah). Neposredno ima članek pomemben aplikativen pomen, saj ponuja sintetično analizo, uporabno za oblikovalce družinske politike v Sloveniji. Članek analizira zgodovino družinskega življenja v Sloveniji v zadnjih šestdesetih letih, pozornost pa je usmerjena v primerjavo družinskih in demografskih trendov z državami zahodne Evrope. Namen je bil identificirati podobnosti ter posebnosti družinskega življenja v Sloveniji. Specifike Slovenije so polna zaposlenost žensk od druge svetovne vojne naprej, ki velja za tipično socialistično posebnost. Nekatere značilnosti družinskega življenja v Sloveniji so specifične za to državo in jih ne moremo identificirati kot podobne družinskemu življenju v zahodnoevropskih ali vzhodnoevropskih državah, med drugim, dobro razvito načrtovanje družine, relativno zgodnja pravna in dejanska izenačitev družin, ugoden sistem starševskih dopustov ipd. Članek predstavlja glavne trende in značilnosti družinskega življenja v Sloveniji in jih primerja z drugimi evropskimi državami in tako ponuja razmislek o relevantnosti Hajnalove teorije evropskih družinskih vzorcev.
COBISS.SI-ID: 31329117
Članek predstavlja konceptualno analizo možnih etičnih problemov pri znamčenju izdelkov kot zdravih. Analiza razgrinja številne etične pomisleke povezane z znamčenjem zdravja, posebej pa izpostavi uporabo treh elementov znamčenja izdelkov kot zdravih (funkcionalne trditve, procesne trditve in simboli zdravja). Pričujoča analiza je pionirska, zato postavlja temelje teoretske obranave znamčenja zdravja, praktike pa opozarja na probleme, ki jih morajo upoštevati pri trženju t.i. zdravih tržnih znamk.
COBISS.SI-ID: 30399581
Študija se osredotoča na odnos med starši in mladostniško percepcijo komunikacijskih načinov uveljavljana moči staršev v situacijah, ko se preizprašuje starševska avtoriteta (dialoška komunikacija, opominjanje, nerecipročna komunikacija). Osredotoča se na izide tovrstnega komuniciranja (konformnost mladih, strinjanje, starševska tolerantnost, samoodgovornost mladostnika, mladostniška neposlušnost). Vzorec sestoji iz 194 prvorojencev starih od 11 do 18 let pri čemer oba starša otrok živita v Sloveniji. Študija pokaže, da starši in njihove preference ostajajo gonilna sila pravil v družini, medtem ko imajo otroci le malo manevrskega prostora. Otroci razvijejo drugačne oblike konformnosti od internaliziranega uboganja do navidezne in provizorične konformnosti.
COBISS.SI-ID: 29288029
Članek predstavlja rezultate kvalitativne raziskave o percepcijah seksualnosti pri študentkah, s posebnim poudarkom na percepciji seksualne recipročnosti v partnerstvu. Ker je recipročnost razumljena kot osnovni element in pogoj poznomodernih partnerstev, je pozornost usmerjena na to, ali je recipročnost pri študentkah definirana na ta način ter kako je recipročnost kot taka skonstruirana. Koncept recipročnosti je vzet kot indikator refleksivnosti seksualnih in intimnih partnerstev. Seksualna recipročnost kot jo razumejo študentke v raziskavi se kaže v treh značilnostih percepcije recipročnosti: prvič, recipročnost je razumljena kot osnovni element in pogoj (refleksivnega) partnerstva in seksualnosti; drugič, recipročnost je tudi uokvirjena v širšem razumevanju seksualnosti (še posebej v percepciji razlik med moško in žensko seksualnostjo); tretjič, ustvarja se določena ekonomija recipročnosti, ki pomene recipročnosti in intimnih in seksualnih razmerij naredi kompleksne.
COBISS.SI-ID: 2056915
Besedilo govori o dveh temeljnih razsežnostih življenja v sodobnosti, individualizaciji in globalizaciji in njunih vplivih na mlade ljudi. Ti so še posebej dovzetni za tveganja socialne izključenosti, saj se razgrajajo tradicionalni sistemi osebne in socialne varnosti, kar je še posebej značilno za »tranzicijske družb e«. Avtorica ugotavlja, da ima vsiljena depolitizacija mladih pomembne učinke: mladi so v zadnjih desetletjih iskali individualne in biografske rešitve za strukturne probleme in se tako ujeli v past discipliniranja in privatizacije.
COBISS.SI-ID: 29533277