Študija procesa profesionalizacije zdravstvene nege s pomočjo treh ključnih dimenzij profesionalizacije – znanjem, močjo in etiko, je pokazala, da v Sloveniji zdravstvena nega postaja profesija. Naše ugotovitve so izpeljane iz presečne anketne raziskave, ki je vključila dvajset zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Prisotnost vseživljenjskega učenja, profesionalana avtonomija in specifično zdravstvenonegovalno znanje statistično značilno pozitivno vplivajo na profesionaliazcijo, medtem ko etika le marginalno. Identifikacija elementov profesioanlaizma v nekaterih segmentih proučevane populacije v Sloveniji omogoča nadaljnje načrtovanje izobraževanja in zdravstvene politike kot tudi nadaljnje raziskovanje o implikacijah za delo v zdravstveni negi in kakovost zdravstva nasploh.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 4487531V prispevku avtorici uporabita multiplo klasifikacijsko analizo za preverjanje vpliva odnosnih in strukturnih dejavnikov na izmenjavo različnih vrst socialne opore med starši in odraslimi otroki. Število izmenjanih opor je odvisna spremenljivka, katere variabilnost pojasnjujemo z demografskimi, odnosnimi in strukturnimi dejavniki. Uporabljeni so podatki raziskave o socialnih omrežjih prebivalcev Slovenije.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 31553373Analizirali smo lastniški stanovanjski sektor v post-socialističnih državah in njegovo specifiko v primerjavi z drugimi EU državami. Najprej smo povzeli uveljavljene pristope k njegovi analizi in pokazali posebnost v post-socialističnih državah; tam so se namreč diskusije osredotočale predvsem na makro raven in na vprašanja ekonomske učinkovitosti, medtem ko so v zahodnih državah pripoznavali, da gre tudi za vprašanje blaginje na mikro ravni, na ravni družin in gospodinjstev. Nadalje smo vlogo družine kot podpornika lastniškega stanovanjskega sektorja v post-socialističnih državah analizirali empirično in skušali oceniti moč tega dejavnika v primerjavi z drugimi državami. S podatki iz European Quality of Life Survey 2003 smo analizirali izbrane indikatorje mikro ekonomske opore lastniškega stanovanja in o vlogi lastniškega stanovanja v blaginjskih strategijah (razširjene) družine. Ugotovili smo, da je med post-socialističnimi državami izredno pomembna uporaba lastniških stanovanj s strani razširjene družine, ki se kaže v obstoju tri-generacijskih gospodinjstev, brezplačne uporabe stanovanj sorodnikov in zelo nizki uporabi stanovanjskih kreditov. Pomen družine v post-socialističnih državah je tako višja kot v Atlantski in Skandinavski skupini držav, kot je bilo tudi pričakovati; toda zelo močno je tudi presegla Južno-evropsko skupino, ki je priznano familialistična. Tako ugotavljamo, da v post-socialističnih državah lastniško stanovanje – tako v smislu nastanitve kot v smislu premoženja – predstavlja enega od ključnih virov blaginje, ki si jih delijo in medsebojno izmenjujejo člani in generacije. Za razumevanje tega, kako je v post-socialističnih državah možen tako obsežen lastniški stanovanjski sektor, je nujno upoštevati njegovo mikro osnovo v širšem družinskem okviru zagotavljanja blaginje.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 30766685V poglavju avtorica zagovarja relevantnost socialnokonstruktivističnega pristopa k študiji brezdomstva. Tri področja/akterji so predstavljeni v poglavju, in sicer arena javnih politik, medijev in javnosti. Poskuša pokazati kako študije reprezentacij brezdomstva lahko promovirajo bolj kritično raziskovanje same problematike.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 31407197Namen raziskave je bil oceniti možnosti za povečanje ponudbe neprofitnih najemnih stanovanj v MOL ter podati priporočila. Izhajajoč iz primerov dobrih praks v EU smo želeli podati pregled možnih novih načinov zagotavljanja najemnih stanovanj, ki bi lahko prišli v poštev za MOL; cilj je bil tudi oceniti, koliko bi bili upravičenci do neprofitnih stanovanj in bivalnih enot pripravljeni in finančno zmožni sprejeti nabor tovrstnih novih rešitev, upoštevaje socialno vzdržnost najemnih razmerij. Podali smo pregled ponudbe neprofitnih stanovanj v prostoru EU, upoštevaje različne sistemske okvirje, ki regulirajo in podpirajo delovanje konkretnih ponudnikov neprofitnih stanovanj ter podali izbor primerov dobrih praks in inovativnih rešitev pri tovrstni ponudbi. Analizirali smo tudi položaj v Sloveniji in Ljubljani glede na zakonske in sistemske možnosti in omejitve za ponudbo neprofitnih stanovanj. Za vpogled v trenutne razmere potencialnih upravičencev do stanovanja ter v njihove možnosti in interes za nove rešitve smo pripravili in izvedli anketo, ki je zajela neuspešne prosilce z javnega razpisa JSS MOL za dodelitev neprofitnih stanovanj, lista A in lista B ter upravičence do bivalne enote (uporabnike ter tiste na čakalni listi). Sprejemljivost novih rešitev smo preverjali z metodo vinjet. Vse testirane rešitve so se pokazale kot relevantne, zahtevajo pa selektivno uporabo. Tudi vse organizacijsko-statusne novosti so se potrdile kot uporabne, saj jih sprejema oz. je zanje zainteresirana polovica in več prosilcev. Vendar pa se nobena od rešitev ni pokazala univerzalna in splošno sprejemljiva za vse. Priporočamo vpeljati vse oz. čim več testiranih rešitev in njihovo selektivno uporabo tako, da bodo ljudje imeli možnost izbire in optimalne izrabe razpoložljivih virov. Priporočamo tudi različne načine nižanje stroškov, tudi nadaljevanje že sedanje dobre prakse MOL glede energetske sanacije objektov. Priporočamo širitev kroga ponudnikov neprofitnih stanovanj. Priporočamo, naj JSS MOL podpira neprofitne stanovanjske projekte z možnostjo udeležbe različnih deležnikov. Priporočamo zagon konkretne stanovanjske zadruge kot demonstracijskega primera.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 31847005