Stanovanjske razmere se močno razlikujejo med evropskimi državami; to, da nove članice v tem pogledu močno zaostajajo, pa je tudi prišlo na dnevni red evropskih politik. Članek obravnava stanovanjske razmere kot rezultat kompleksnega družbenega razvoja in izpostavlja dejavnike, ki povzročaje tolikšne razlike v stanovanjskih razmerah v EU. Identificira specifične dejavnike razlikovanja, ki jih navaja literatura in so povezani s stanovanjskimi modeli, njihov vpliv pa skupaj s splošno ekonomsko razvitostjo, empirično preverja z linearnim regresijskim modelom na podatkih EQLS 2003. Rezultati kažejo, da je ekonomska razvitost dejavnik, ki najbolj pojasni razlike v stanovanjskih razmerah, za njo sledita izbrani model stanovanjske politike ter pogostnost podpore, ki jo pri stanovanjski oskrbi nudi sorodstvo.
COBISS.SI-ID: 30494301
Na samooceno zdravja vplivajo različne značilnosti družbenega okolja. Cilj te raziskave je bil ovrednotiti odnos med samooceno zdravja in samoocenjenim družbenim slojem pri slovenski odrasli populaciji. Metode: Raziskava je temeljila na podatkovni bazi CINDI (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention) Zdravstveni monitor. Izvedena je bila leta 2004 na vzorcu 8741/15 297 (57.1%) udeležencev, starih 25-64 let s poštno anketo. Povezave med samooceno zdravja in samoocenjenim družbenim slojem smo ugotavljali z logistično regresijo. Rezultati: Nizka samoocena zdravja je bila prisotna pri 9.6% udeležencev in je bila signifikantno povezana s pripadnostjo družbenemu sloju. Zaključki: Naša raziskava je potrdila razlike v prevalenci slabe samoocene zdravja med samoocenjenimi družbenimi sloji. Udeleženci, ki so se ocenili za pripadnike nižjih slojev, so bolj pogosto ocenjevali svoje zdravje kot slabo in bi morali biti fokus multisektorskih intervencij.
COBISS.SI-ID: 26406873
V članku primerjamo dve povojni soseski v Sloveniji in na Nizozemskem. Analizirane so razlike v socialnem kapitalu in participaciji med soseskama. Empirični podatki izhajajo iz raziskave Restate izvedene v letu 2004. Rezultati so pokazali, da kljub drugačnim pričakovanjem je nivo participacije med soseskama v Sloveniji in na Nizozemskem primerljiv. Potrjena je bila tudi teoretska predpostavka, da socialni kapital vpliva na participacijo. Vendar pa se ta vpliv razlikuje med državama, in sicer vplivajo različni elementi socialnega kapitala.
COBISS.SI-ID: 28341341
Deleži celote, med katere sodijo tudi indikatorji sestave omrežja (deleži partnerja, družine, prijateljev itd.) ležijo v omejenem prostoru, kar predstavlja oviro pri statistični analizi tovrstnih podatkov. Sestave omrežij so lahko tako odvisne kot neodvisne spremenljivke, pri čemer so pri njihovem merjenju z anketnimi vprašalniki običajno prisotne napake. Modeli strukturnih enačb omogočajo popravek pristranskosti napake merjenja. Coenders idr. (2011) so prilagodili model faktorske analize transformiranim sestavam omrežij. V tem članku smo uporabili drugo transformacijo, imenovano »isometric logratio«, in razširili model, da vključuje odvisne in neodvisne dejavnike. Ugotovitve in hipoteze v literaturi lahko preoblikujemo z »isometric logratio« transformacijo na n ačin, ki ga je lažje interpretirati. Na primer, ugotovili smo povezavo med spolom in oporo partnerja, med izobrazbo in ekstravertiranostjo in oporo prijateljev ter družinsko oporo z multipleksnostjo vezi in bližino.
COBISS.SI-ID: 31612253
V anketah je običajno, da anketna vprašanja za socialno omrežja, merijo določeno funkcijo socialnih omrežij, na primer socialno oporo. Socialna opora je večrazsežen konstrukt, v katerem razlikujemo med viri socialno opore (socialno omrežja), oporna dejanja (izmenjava opore) in vrednotenje izmenjanje opore. V glavnem ločimo dve hipotezi o vlogi socialno opore v življenju ljudi in sicer, da je socialna opora dobrodejna kar tako (glavni učinek), druga hipoteza pa pravi, da je še posebej pomembna v primeru stresnih dogodkov. V tem članku se ukvarjamo z načini anketnega merjenja socialne opore. Primerjamo tri metode in sicer metodo generatorjev imen, metodo generatorjev vlog in vrednotenje opore v primeru stresnih dogodkov. Obravnavamo vpliv metode merjenja, načina izračuna sestave omrežja in seznama odgovorov ter omejitev števila izbir na oceno sestave omrežja.
COBISS.SI-ID: 31355485