V članku je analizirana pripadnost skupnosti v dveh soseskah v Sloveniji. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ugotoviti katere značilnosti so povezane s pripadnostjo skupnosti. Poseben doprinos znanju na tem področju je vključitev vrednot posameznikov kot pomembnih značilnosti povezanih s pripadnostjo skupnosti. Poleg kvantitativne analize so predstavljeni tudi rezultati kvalitativne analize intervjujev.
COBISS.SI-ID: 30824029
Anketna vprašanja za merjenje socialnih omrežij običajno merijo specifično funkcijo omrežja, npr. izmenjavo socialne opore. V splošnem ločimo dve hipotezi glede vloge socialne opore v življenju posameznikov; da je socialna opora splošno koristna in da je socialna opora koristna za preprečevanje stresnih dogodkov. V članku obravnavamo anketno merjenje omrežij socialne opore. Primerjamo tri metode za merjenje socialne opore: generator imen, generator socialnih vlog in generator vlog v primeru stresnih dogodkov. V meta analizi smo obravnavali učinek metod, anketnega seznama in omejitev števila dajalcev socialne opore na sestavo omrežja. Članek je rezultat dela desetih let na tem področju.
COBISS.SI-ID: 31355485
Starejši so v mnogih pogledih ranljiva družbena skupina. V prispevku je ranljivost starejših opazovana na podlagi koncepta socialna izključenost. Analizirana je socialna izključenost starejših s pomočjo kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih metod. Kvantitativni podatki so uporabljeni za identificiranje področij, na katerih so starejši ljudje v Sloveniji posebno ranljivi. Opazovana so bila naslednja področja socialne izključenosti: materialna deprivacija, prostorska izključenost, slabo zdravje in dostop do zdravstva, stanovanjska izključenost in medosebna izključenost. Prva tri področja so bila identificirana kot najbolj problematična. Staregije shajanja z izključenostjo na posameznem področju so bila nato analizirana na podlagi poglobljenih intervjujev s pomočjo utemeljene teorije. Analiza je pokazala, da starejši uporabljajo številne strategije, med njimi pa prevladujejo strategije na osnovi posameznikovh zmožnostih in njegovih socialnih omrežjih.
COBISS.SI-ID: 31847517
Članek analizira spremembe na področju blaginje v postsocialističnih srednjeevropskih državah in še posebej v Sloveniji. Najprej poda pregled ključnih razprav o samem procesu tranzicije, o reformah države blaginje ter o vplivu distribucijskih interesnih bojev na njihovo smer. Predstavi ugotovitve analitikov o poteku reform na nekaj področjih blaginje in izpostavi tezo, da so v senci distribucijskih bojev ostala zanemarjena dolgoročna razvojna vprašanja, kot sta npr. demografsko staranje in temu primerna prilagoditev sistema blaginje, kar je posebej aktualno v zvezi s pokojninsko reformo in z dolgotrajno oskrbo starejših. Oskrbo starejših izpostavlja kot domeno, ki jo je tranzicija specifično in močno prizadela; zaradi tranzicije oskrba starejših močno zamuja z modernizacijo storitev in zavarovanjem stroškov ter tako v veliki meri ostaja v zasebni sferi, zasebna zadeva in predmet pomoči družine.
COBISS.SI-ID: 31519325
Članek obravnava problematiko ene najranljivejših skupin v družbi, tj. starejših, in sicer tveganja za zdravje, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo starejši po njihovi subjektivni percepciji. Nato na osnovi strategij shajanja analizira načine, na katere si starejši pomagajo, ko so soočeni z različnimi tveganji. Metode: Prispevek temelji na raziskavi z dvostopenjskim modelom z integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metod. Kvantitativni podatki ankete na kvotnem vzorcu (N = 558) so nadgrajeni v temeljnem kvalitativnem delu, ki s pristopom "grounded theory" z večstopenjskim kodiranjem analizira 35 polstrukturiranih poglobljenih intervjujev. Rezultati: V percepciji starejših so tveganja za zdravje v veliki meri prevladujoča. Zdravstvene težave lahko močno ogrozijo kakovost življenja, ki jo kot najpomembnejšo kategorijo predstavlja neodvisnost. Starejši z različnimi aktivnimi in s pasivnimi strategijami, ki segajo od uporabe tehnologij do omejevanja in prejemanja socialne opore, shajajo z zdravje ogrožajočimi okoliščinami vsakdanjega življenja. Razprava: Analiza strategij shajanja predstavlja primeren način raziskovanja, ki pokaže starejše kot dejavne akterje, ki sami skrbijo za lastno blagostanje. Na osnovi individualnih strategij lahko tudi posredno razberemo, na katerih področjih bi družba lahko storila več za avtonomnost in vključenost starejših prebivalcev naše družbe.
COBISS.SI-ID: 31346269