Tekst vsebuje razmisleke o možnosti oblikovanja balkanskih kulturnih študij kot nove humanistične in družboslovne znanosti na štirih nivojih. Prvi je teoretski: gre za povezovanje glavnih teoretskih tokov sodobnih kulturnih študij z balkanologijo in dolgo tradicijo preučevanja kulture na tleh nekdanje Jugoslavije. Metodološki okvir sledi vsebalkanskemu in ožjemu nacionalnemu okolju: pristopi morajo biti diverzificirani glede na različen položaj teh družb, ohraniti se morajo glavni metodološki postulati kulturnih študij, temelji pa na neesencializmu in dekonstrukciji samega pojma Balkana. Tretjič, področja raziskovanja so podobna tistim ostalih regionalnih kulturnih študij: sočasnost procesov globalizacije in lokalizacije, kritika "afirmativnega" balkanizma ("Balkanexpoitation") ipd. In zadnjič, balkanske kulturne študije so emancipatorno usmerjene: preučujejo zapostavljene kulturne pojave in skupine, presegajo neokolonialni položaj, v katerem se je znašel Balkan, iščejo novo samorazumevanje balkanskih kultur in identitet ter raziskujejo transbalkanske kulturne produkcije in postnacionalne identitetne strategije.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 31452509Esej vpeljuje idejo o branju kot o »potnem listu« za popotovanje po »književni republiki«. Čeprav zamejen s teritorialno geografijo ima posameznik, ki poišče začasno bivališče v »krpanki« pripovedi in izkustev, dejstev in fantazije, priložnost za drsenje po vzporednih pokrajinah. Geografija mest in pristanišč, ulic in trgov se prekriva s književno topografijo, tako da branje nudi doživljajsko realistično spoznavanje tujih, oddaljenih krajev. Avtor trdi, da se vsakomur, ki po lastni izbiri odpre knjigo in je sposoben vživljanja (postaviti se v čevlje »drugega«), poleg njegovega nacionalnega državljanstva ponuja državljanstvo v »književni republiki«. Slednja ne diskriminira med svojimi državljani in ne sili k uporabi jezika večinskega naroda. Za avtorja je pravi jezik »književne republike« prevod, ki briše meje in slehernemu bralcu omogoča, da najde zatočišče v začasni skupnosti tistih, ki jim knjižne strani predstavljajo njihov pravi dom.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 31722845Knjiga Na vodnarjevem valu predstavlja prvi slovenski pregleden in urejen prikaz novih religijskih gibanj in »nove duhovnosti«. Avtor poda informacijo in kritično refleksijo o vseh znanih religijskih skupinah in gibanjih, kot so npr. Jehovove priče, Scientološka cerkev, Hare Krišna, satanistični kulti, new age. Na drugi strani omogoča vpogled v manj poznane pojave in vidike te scene. Posebej osvetli nestrpnost in nasilje, ki včasih spremljata gibanja, bodisi da ju (redko) sama spodbujajo bodisi da so ju (večkrat) sama deležna. Knjiga ponuja vpogled v izvorno slovenske primere novih religijskih gibanj in sodobno poganstvo na Slovenskem. Avtor se ne izogne niti kritični oceni sedanje slovenske religijske zakonodaje.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 264771072Članek izhaja iz enega od temeljnih vprašanj o ideološkem procesu ustvarjanja pomenov tako na ravni produkcije kot tudi širjenja in potrošnje podob etničnega »drugega« skozi jezik, pri čemer se tekst osredinja na področje socializacijskih procesov v širšem in izobraževalnega sistema kot enega izmed »ideoloških aparatov države« v ožjem smislu. Ker so (etnične) identitete oblike družbenega življenja in kot take ideološki koncept v zgodovinskem procesu oblikovanja kultur, je izobraževalni diskurz – poleg množičnih medijev - prav gotovo (lahko) eden izmed pomembnih generatorjev stereotipnih, negativnih, tudi diskriminatornih in rasističnih reprezentacij pripadnikov drugih etničnih skupnosti, še posebej neevropskih in manjšinskih. Medtem ko obstaja tako v slovenskem prostoru kot tudi širše precejšen korpus raziskav o reprezentacijah »drugega« v množičnih medijih, ostaja področje izobraževalnega sistema – vsaj v Sloveniji - razmeroma neraziskano polje.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
Intervju s Petrom Stankovićem in Lukom Zevnikom na odprtem terminu kulturnega programa Radia Študent je obsegal refleksijo kulturologije in kulturnih študij v slovenskem prostoru ter njihovih razmerij do sorodnih disciplin. Intervjuvanca se dotakneta tudi vprašanj kulture z veliko začetnico, kulturne politike ter estetskega elitizma.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 31321949