Članek proučuje določena vprašanja, ki so se pojavila v diskurzu o farmacevtski krepitvi kognicije (PCE), natančneje, o rabi stimulativnih farmacevtskih učinkovin, kot so metilfenidat, amfetamini in modafinil med zdravimi posamezniki različnih populacij, z namenom izboljšanja kognitivne zmogljivosti. Podrobneje smo raziskali domnevne velikosti obstoječih populacij uporabnikov PCE ter ukrepe javnih politik, ki so bili predlagani za naslavljanje tega trenda. Natančneje smo se osredotočili na empirično raziskavo potencialne populacije uporabnikov PCE v nacionalnem kontekstu (študenti univerze v Ljubljani) ter na pregled regulativnih opcij, ki so bile predlagane v mednarodni akademski literaturi in v priporočilih več nacionalnih etičnih svetovalnih teles v Evropi.
COBISS.SI-ID: 32151389
Eno temeljnih vprašanj študij kulturne dediščine je odnos med sprejetimi opredelitvami nacionalne kulturne dediščine in družbene moči. Toda v primeru dediščine slovenske popularne glasbe so stvari bolj zapletene. Da bi razumeli to, za kakšno vrsto dediščine slovenske popularne glasbe gre, je avtor raziskal njene najpomembnejše segmente. Predstavljeni rezultati pokrivajo predvsem urbane in alternativne glasbene žanre. Problematično pri tem je dejstvo, da je s tem v analizi skoraj popolnoma zapostavljena glasba, ki je sicer najbolj priljubljena med Slovenci. To pomeni, da je slika o slovenski glasbi iz teh virov ne le pristranska, ampak da so tudi mnogi problematični elementi te glasbe izvzeti kritični analizi.
COBISS.SI-ID: 32148061
Članek obravnava temeljne značilnosti vegetarjanstva kot heterogene in kontroverzne prakse in si prizadeva razložiti njegov namen v sodobnem zahodnem svetu. V osrednjem delu predstavlja glavne rezultate emprične raziskave vegetarjanstva in njegovo dojemanje na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev dveh največjih slovenskih mest, Ljubljane in Maribora. Na tem temelju avtor predlaga bolj dognan načrt kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja družbenih vidikov vegetarjanstva in odgovorov na to.
COBISS.SI-ID: 32446045
Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kakšna je prezentacija nanoznanosti v dnevnih časopisih v Sloveniji. Poudarek je na analizi vloge medijev na percepcijo državljanov glede družbenih posledic razvoja nanoznanosti. Delo temelji na vsebinski analizi časopisnih člankov o nanotehnologiji za obdobje 2004 do 2009 in poglobljenih intervjujih med znanstveniki nanotehnologi, ki so ocenjevali poročanje medijev o družbenem razvoju nanoznanosti, s tem povezanih tveganj in vlogo znanstvenikov pri obveščanju javnosti o razvoju nanoznanosti.
COBISS.SI-ID: 30992989
akaj se pojavi nostalgija po pravem socializmu? Gre le za logičen odgovor na nenadno, dramatično transformacijo? Ali se ljudje ne spomnijo več teh dni – ali pa se jih spominjajo celo preveč dobro? Na splošno velja mnenje, da je nostalgija po socializmu nekaj izumetničenega, izumljenega in nato vsiljenega s strani različnih ljudi in namenom doseganja različnih cilje: da bi na ta način odprli nove trgovske niše, pridobili politične točke ali javno podporo, umetniško inspiracijo ipd. Številne akademske študije so preučevale zgolj instrumentalno plat fenomena in predvsem ti. »industrijo nostalgije«. Pričujoča raziskava pa skuša pokazati, da je nostalgija v resnici retrospektivna utopija, želja in upanje po varnem svetu, pravični družbi, pravem prijateljstvu, medsebojni solidarnosti, in blagostanja; na kratko torej: idealnega sveta. Kot taka torej ni subjektiven, arbitraren, ideološki napor obujanja preteklosti takšne kot je bila, temveč prej nedoločljiva, nedefinirana, amorfna želja po preseganju sedanjosti. Nostalgija po socializmu se torej ne navezuje izključno in predvsem na preteklost, pretekle režime, vrednote in veze, ampak uteleša utopično upanje, da mora obstajati družba, ki je boljša od te, v kateri živimo.
COBISS.SI-ID: 29045085