Energetika in politika sta dve zaznavno medsebojno povezani dejavnosti na svetovni in celinski ravni ter v večini sodobnih držav. Tesno razmerje med energetiko in politiko še posebej velja za industrijsko razvite države in države izvoznice energentov v količinah pomembnih za svetovno gospodarstvo. Učinkovanje med energetiko in politiko je dvosmerno in ga lahko obravnavamo z večih zornih kotov – geostrateškega, ekonomskega, pravnega, tehničnega, okoljevarstvenega itn. Energetika se močno odraža na vsakdanjem življenju sleherne države in njenem gospodarskem razvoju, zaznavno opredeljuje razmerja med poglavitnimi dejavniki na politični sceni ter pomembno vpliva na notranjo in zunanjo politiko tako v državah-proizvajalkah kot v pomembnih tranzitnih državah. Na drugi strani, je z energetiko marsikje povezano tudi več oblik družbene in politične patologije – klijentelizem, grobe zlorabe položajev v upravljanju in odločanju, kvarna vloga lobijev, korupcija itn., ki vplivajo na državno politiko tudi na energetskem področju. Nadzor nad in prihodki od energetike so eden od virov, ponekod največji vir družbene in politične moči. Zaradi tega je večkrat poglavitni vzrok političnih spopadov in v nekaterih državah tudi notranjega oboroženega nasilja. Notranja politika zelo močno in večkrat odločilno vpliva na energetiko – s sprejemom in spremembami zakonodaje in podzakonskih aktov, s podelitvijo dovoljenj in koncesij, z uvedbo ali odpravo monopolov ali oligopolov, s spremembami zunanjetrgovinske, davčne in carinske zakonodaje, z začasnimi ali trajnimi prepovedmi uvoza ali izvoza energentov, z direktnim kadrovanjem v državnih energetskih podjetjih. Energetski interesi so pomembno vodilo tudi v zunanji politiki večine držav, še posebej velesil. Energetika je lahko močno orodje za mednarodno uveljavljanje držav-izvoznic energentov. Geopolitični vidiki energetske varnosti prihajajo v ospredje še posebej v obdobjih kriz, nemirov, revolucij, državljanskih ali meddržavnih vojn na območjih proizvodnje ali transporta energentov v količinah pomembnih za svetovno gospodarstvo. Dvosmerno učinkovanje energetike in politike je prisotno tudi v delovanju mednarodnih organizacij. Naša javnost se pogosto ne zaveda večkrat prikrite a zelo tehtne povezave med energetiko in politiko. Ta povezava tudi pri nas lahko in dejansko ima tako pozitivne kot negativne učinke.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 31339869Namen članka je predstaviti varnostne implikacije asimetričnega in protiuporniškega delovanja. Pri tem je bila uporabljen kvalitativni pristop s kombinacijo zgodovinskih, obrambno-strateških ter širših varnostno-političnih metod. Glavne ugotovitve članka so, da vojaško posredovanje ni vedno optimalni odgovor proti asimetričnim akterjem, prav tako pa tudi prikrite operacije, ki jih izvajajo zlasti obveščevalne službe, povzročajo precej problemov, med katerimi je eden najpomembnejših mednarodno-pravni vidik teh operacij. Vsekakor je članek odličen temelj za nadaljnje raziskovanje tega področja še posebej v smeri koordinacije in sodelovanja različnih akterjev in teles, ki jih države uporabljajo za protiuporniško v asimetričnih konfliktih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 31827805Ozemlje Republike Slovenije je bilo zgodovinsko gledano vedno geostrateško pomembno, zlasti skozi prizmo interesov evropskih sil in evropskih vojaško zgodovinskih izkušenj. Za nadzor nad tem teritorijem so se spopadale različne državne tvorbe, od Rimskega imperija, Beneške republike, Avstrijske države, francoskega cesarstva v času Napoleona Bonaparta. V 19. stol. pa je to ozemlje predstavljalo presečišče interesov Italije, Nemčije, Avstro-ogrske, Srbije in Sovjetske zveze. Razloge moramo iskati v edini kopenski aveniji dostopa iz Zahodne v Vzhodno Evropo južno od alpskega loka. Hkrati pa ta geostrateška smer predstavlja najkrajši dostop centralno evropskih držav do Jadranskega morja in Sredozemlja. Z vojaškega gledišča je bilo to ozemlje razumljeno kot koridor prodora v prej omenjenih smereh. Tako utemeljen vojaški geostrateški pomen pa je doživel ponoven preporod prav v času hladne vojne, zlasti v obdobju vojaške zaostritve med obema blokoma in še prav posebej po oblikovanju samostojne drže SFR Jugoslavije od obdobja Informbirojske krize. Zaradi tovrstnih zaostritev se je jugoslovanski politični in vojaški vrh odločil za oblikovanje dodatnih obrambnih sposobnosti pod skupnim imenom teritorialna obramba. Z hkratnim uvajanjem doktrinarnega koncepta totalne obrambe znanega kot splošna ljudska obramba in družbena samozaščita je bilo mogoče izpeljati mobilizacijo 5% prebivalstva (ob obrambnih sposobnostih JLA) SFR Jugoslavije. S tem pa se je odvzel monopol obrambnih zmogljivosti JLA, medtem ko so republike kot ustavne enote dobile možnost obrambnega organiziranja. Tedaj nihče ni pričakoval, da bodo prav te strukture vodile v vojaško konfrontacijo sicer komplementarnih obrambnih struktur v državi.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 31049053Namen članka je predstaviti varnostne implikacije asimetričnega in protiuporniškega delovanja. Pri tem je bila uporabljen kvalitativni pristop s kombinacijo zgodovinskih, obrambno-strateških ter širših varnostno-političnih metod. Glavne ugotovitve članka so, da vojaško posredovanje ni vedno optimalni odgovor proti asimetričnim akterjem, prav tako pa tudi prikrite operacije, ki jih izvajajo zlasti obveščevalne službe, povzročajo precej problemov, med katerimi je eden najpomembnejših mednarodno-pravni vidik teh operacij. Vsekakor je članek odličen temelj za nadaljnje raziskovanje tega področja še posebej v smeri koordinacije in sodelovanja različnih akterjev in teles, ki jih države uporabljajo za protiuporniško v asimetričnih konfliktih.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 31001181Kompleksne krize zahtevajo sodelovanje velikega števila institucij, ki so neposredno ali posredno odgovorne za krizno upravljanje na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni. Koncept integralnega kriznega upravljanja predvideva močno operativno in komunikacijsko koordinacijo. Prav tako obstaja tendenca koordinacije in celo centralizacije komuniciranja v jedrskih ali radioloških nesrečah, kar je vidno v številnih nacionalnih in mednarodnih dokumentih. Vendar pa pretekle izkušnje kažejo, da v radioloških krizah vedno več glasov razlaga, komentira, daje mnenja in nenazadnje vpliva na percepcije ter odzivanje prebivalstva. Ta tekst pokaže, da je globalna koordinacija komuniciranja z mnogimi publikami o eni sami lokalni jedrski in radiološki krizi verjetno le neuresničljiva želja načrtovalcev kriznega komuniciranja. Jedrska nesreča v Fukušimi predstavlja študijo primera, ki je v tem tekstu obdelana s pomočjo analize medijske vsebine in diskuzra belgijskih, italianskih in slovenskih časopisov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 31824477