Pomembna značilnost sodobnih mirovnih operacij je večnacionalna sestava in nadalje sodelovanje različnih vojaških in nevojaških akterjev. Za doseganje najvišje mogoče učinkovitosti je potrebna jasna opredelitev pravil in postopkov, zavedanje pomena medkulturnega sodelovanja ter povezovalnih mehanizmov. Pri tem je potrebno upoštevati tako t.i. nacionalno, kot tudi organizacijsko, torej vojaško, kulturo. Članek analizira delovanje operacije UNIFIL.
COBISS.SI-ID: 29837917
Prispevek delno temelji na rezultatih raziskovalnega projekta 'Vloga države pri vključevanju civilnih subjektov v mednarodne operacije na kriznih območjih' v okviru raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir, ki sta ga financirala slovensko obrambno ministrstvo in slovenska raziskovalna agencija. Podaja pregled civilnega kriznega upravljanja v EU in opisuje njene začetke vključevanja v mednarodne operacije in misije, civilno-vojaško sodelovanje itd. Posebno pozornost namenja misiji EULEX na Kosovu, predvsem glede ocene in analize same misije, njenih nalog, ciljev ter priprav.
COBISS.SI-ID: 3158216
»Arabska pomlad« je tvorila le del družbene vročice, ki je l. 2011 zapela več prestolnic in velemest na štirih celinah. Nekateri razlogi za proteste so bili zelo podobni – globoko nezadovoljstvo s splošnim gospodarskim položajem, visoka nezaposlenost, vladni varčevalni ukrepi itn. V arabskih državah so protestnike dodatno motivirali močna podražitev hrane, nepriljubljenost državnih voditeljev in elit, zelo razširjeni korupcija, zlorabe in ropanje državnega premoženja ter groba režimska represija. Vzhodnoevropske izkušnje prehoda k tekmovalnim večstrankarskim političnim sistemom in tržnemu gospodarstvu pred dvema desetletjema so bile zelo drugačne in so zato malo uporabne v kulturno zelo drugačnem arabskem okolju. Čeprav je imela mrežo dobro plačanih delegacij v arabskih državah pa se je EU pokazala kot slabo informirana, nepripravljena in zmedena v svojih reakcijah na dramatične dogodke. Poglavitni razlog za nedejavnost je izviral iz nepripravljenosti držav članic za aktivno vlogo EU in iz čakanja na ukrepe NATO. Reakcije na dogodke v arabskem svetu so razgalile resna razhajanja znotraj EU, velik razkorak med deklaracijami in dejanskim ravnanjem držav članic ter nezadostno usklajenost v delovanju Evropske komisije in Službe EU za zunanje delovanje. Navzlic notranjim trenjem pa se je NATO po sklepu Varnostnega sveta hitro organiziral in uspešno izpeljal obsežno vojaško operacijo zunaj svojega pogodbenega prostora. Pri tem je zavezništvo celo preseglo zastavljene smotre. NATO se je še enkrat pokazal kot edina mednarodna organizacija sposobna učinkovito ustavljati množično oboroženo nasilje in reševati hude humanitarne krize na evropski celini in v njeni soseščini. Mednarodno dogajanje v zvezi z »arabsko pomladjo« je razgalilo nedelovanje »strateškega partnerstva« med EU in NATO. Dramatični dogodki v arabskih državah vabijo tako Evropsko unijo kot NATO k tehtnemu razmisleku o svojem nadaljnjem delovanju v južnem Mediteranu in v odnosih z arabskimi državami.
COBISS.SI-ID: 31428189
Proces oblikovanja integralne politike zaščite kritične infrastrukture se je izkazal za zelo zahtevnega zaradi naraščajoče kompleksnosti omrežij kritične infrastrukture in globoke institucionalne ter policy fragmentacije. Članek zagovarja tezo, da je mogoče izboljšati integralni pristop z boljšim poznavanjem čez-sektorskih podobnosti med funkcionalno različnimi sektorji kritične infrastrukture. Rezultati primerjalnega čez-sektorskega pregleda kritičnih infrastruktur na primeru države članice EU potrjujejo čez-sektorsko konvergenco več variabel. Uspešna integralna in čez-sektorska politika se bo morala osredotočati na skupne grožnje in tveganja, objekte s podobnimi funkcijami v različnih sektorjih, multikritikalnosti, objekte in povezave, vključno z nematerialnimi povezavami. Asimetrična čez-sektorska pozornost bi se morala še osredotočati na skupine občutljivih infrastruktur s takojšnjim kriznim učinkom na družbo, na najbolj občutljive in vplivne infrastrukture glede na njihov mrežni položaj in na upravljanje pričakovanih čezmejnih čez-sektorskih efektov.
COBISS.SI-ID: 31355229
Članek obravnava tri dimenzije, ki vplivajo na raven sprejemljivosti tveganja v slovenski družbi, in sicer zgodovinsko-politično, demografsko-socialno in kulturno, pri čemer je raven sprejemljivosti tveganja merjena z odnosom javnosti do umika v primeru smrtnih žrtev med pripadniki SV na MOM. Namen članka je ugotoviti v kolikšni meri je v okviru omenjenih dimenzij mogoče pojasniti nasprotovanje tveganju in kateri del slovenske populacije v največji meri nasprotuje tveganju. Za analizo podatkov raziskave Slovensko javno mnenje (1994 do 2012) je bila uporabljena triangulacija statističnih metod. Rezultati pa kažejo na prisotnost kulturnega vzorca, ki ga avtorica poimenuje »varnostni mehurček«.
COBISS.SI-ID: 31879005