Prispevek podaja pregled civilnega kriznega upravljanja v EU, mehanizmov in instrumentov za preprečevanje in upravljanje konfliktov, sodelovanje med civilnimi in vojaškimi prvinami pri načrtovanju in usklajevanju operacij civilnega kriznega upravljanja ter pregled operacij civilnega kriznega upravljanja EU. Posebna pozornost je namenja misiji EULEX na Kosovu, predvsem glede ocene in analize same misije, njenih nalog, ciljev ter priprav. Članek analizira na videz manj pomembne aktivnosti kot so izbira osebja, kvaliteta usposabljanja in priprav, ki pa ob slabi koordinaciji lahko ogrozijo cilje EU na področju kriznega upravljanja. Avtor ugotavlja, da so neuspešne operacije kriznega upravljanja rezultat neusklajenosti civilno-vojaškega sodelovanja in slabe koordinacije med institucijami in akterji na terenu.
COBISS.SI-ID: 3158216
Cilj članka je analiza diplomatskih aktivnosti Slovenije (kot predsedujoče države Svetu EU v prvi polovici l. 2008) do Kosova. Kot predsedujoča država se je morala Slovenija ukvarjati z možnostjo vnovičnega izbruha oboroženega konflikta med Srbijo in Kosovom v ključnem obdobju osamosvajanja Kosova. Preventivne diplomatske aktivnosti Slovenije do Kosova (in širše regije) so se nadaljevale tudi po koncu predsedovanja Slovenije Svetu EU, med drugim tudi s Procesom Brdo, ki ga je Vlada Republike Slovenije začela l. 2010. Poskus slovenske vlade združiti politične voditelje regije za skupno pogajalsko mizo pa je bil delno blokiran s strani EU, predvsem zaradi očitkov, da je Slovenija delovala (preveč) unilateralno. EU je tako zamudila pomembno priložnost, da postane bolj prepoznaven akter v regiji.
COBISS.SI-ID: 31076189
Kosovo, ki ga je Srbija zasedla leta 1912, je postalo protislovno mednarodno vprašanje leta 1997, šest let po razpadu SFRJ. Čeravno je kosovsko vprašanje v nekaterih ozirih posebno, je hkrati podobno številnim drugim političnim konfliktom povezanim z etničnimi, jezikovnimi, kulturnimi in verskimi delitvami v večnacionalnih državah. Kosovo je bilo dejansko izločeno iz Srbije leta 1999, po Natovi 'humanitarni intervenciji'. Leta 2008 pa je postalo primer uspele tim. remedialne odcepitve, s čimer se je morda končal razpad Jugoslavije na sedem samostojnih držav. Vendar pa je deklaracija o neodvisnosti Kosova razdelila mednarodno skupnost ter članice EU in Nata. Svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča pravice (International Court of Justice), čeravno ugodno za Kosovo, ni legaliziralo odcepitev kot takih. Da bi utrdila mir in stanovitnost na zahodnem Balkanu, bo morala mednarodna skupnost biti še naprej pozorna in aktivno nuditi pomoč najmlajši in zelo šibki evropski državi ter pomagati Kosovu in Srbiji, da normalizirata medsebojne odnose
COBISS.SI-ID: 3198152