Proces osamosvajanja Slovenije je temeljil na plebiscitarni odločenosti državljanov Slovenije za vzpostavitev samostojne in neodvisne države. Civilna obramba je v tem procesu delovala zelo uspešno in se je smiselno dopolnjevala z vojaško obrambo. Civilna obramba je omogočila legalnost in kontinuiteto delovanja sistema oblasti, bolj ali manj nemoteno preskrbo obrambnih sil in prebivalstva, ter krepitev 'volje do odpora' pri državljanih Slovenije v vojnih razmerah. Pomembno je k osamosvojitvi države prispevalo nenasilno uporniško delovanje civilne družbe in političnih institucij proti zveznim silam, svojo nalogo pa je uspešno opravil tudi sistem zaščite in reševanja, ki je zagotavljal alarmiranje, evakuacijo in zaklanjanje civilnega prebivalstva ter odkrivanje in zaznamovanje nevarnih con.
COBISS.SI-ID: 31803229
»Arabska pomlad« je tvorila le del družbene vročice, ki je l. 2011 zapela več prestolnic in velemest na štirih celinah. Nekateri razlogi za proteste so bili zelo podobni – globoko nezadovoljstvo s splošnim gospodarskim položajem, visoka nezaposlenost, vladni varčevalni ukrepi itn. V arabskih državah so protestnike dodatno motivirali močna podražitev hrane, nepriljubljenost državnih voditeljev in elit, zelo razširjeni korupcija, zlorabe in ropanje državnega premoženja ter groba režimska represija. Vzhodnoevropske izkušnje prehoda k tekmovalnim večstrankarskim političnim sistemom in tržnemu gospodarstvu pred dvema desetletjema so bile zelo drugačne in so zato malo uporabne v kulturno zelo drugačnem arabskem okolju. Čeprav je imela mrežo dobro plačanih delegacij v arabskih državah pa se je EU pokazala kot slabo informirana, nepripravljena in zmedena v svojih reakcijah na dramatične dogodke. Poglavitni razlog za nedejavnost je izviral iz nepripravljenosti držav članic za aktivno vlogo EU in iz čakanja na ukrepe NATO. Reakcije na dogodke v arabskem svetu so razgalile resna razhajanja znotraj EU, velik razkorak med deklaracijami in dejanskim ravnanjem držav članic ter nezadostno usklajenost v delovanju Evropske komisije in Službe EU za zunanje delovanje. Navzlic notranjim trenjem pa se je NATO po sklepu Varnostnega sveta hitro organiziral in uspešno izpeljal obsežno vojaško operacijo zunaj svojega pogodbenega prostora. Pri tem je zavezništvo celo preseglo zastavljene smotre. NATO se je še enkrat pokazal kot edina mednarodna organizacija sposobna učinkovito ustavljati množično oboroženo nasilje in reševati hude humanitarne krize na evropski celini in v njeni soseščini. Mednarodno dogajanje v zvezi z »arabsko pomladjo« je razgalilo nedelovanje »strateškega partnerstva« med EU in NATO. Dramatični dogodki v arabskih državah vabijo tako Evropsko unijo kot NATO k tehtnemu razmisleku o svojem nadaljnjem delovanju v južnem Mediteranu in v odnosih z arabskimi državami.
COBISS.SI-ID: 31428189
Proces oblikovanja integralne politike zaščite kritične infrastrukture se je izkazal za zelo zahtevnega zaradi naraščajoče kompleksnosti omrežij kritične infrastrukture in globoke institucionalne ter policy fragmentacije. Članek zagovarja tezo, da je mogoče izboljšati integralni pristop z boljšim poznavanjem čez-sektorskih podobnosti med funkcionalno različnimi sektorji kritične infrastrukture. Rezultati primerjalnega čez-sektorskega pregleda kritičnih infrastruktur na primeru države članice EU potrjujejo čez-sektorsko konvergenco več variabel. Uspešna integralna in čez-sektorska politika se bo morala osredotočati na skupne grožnje in tveganja, objekte s podobnimi funkcijami v različnih sektorjih, multikritikalnosti, objekte in povezave, vključno z nematerialnimi povezavami. Asimetrična čez-sektorska pozornost bi se morala še osredotočati na skupine občutljivih infrastruktur s takojšnjim kriznim učinkom na družbo, na najbolj občutljive in vplivne infrastrukture glede na njihov mrežni položaj in na upravljanje pričakovanih čezmejnih čez-sektorskih efektov.
COBISS.SI-ID: 31355229
Čeprav je obstajala sorazmerno kratek čas, je Manevrska struktura Narodne zaščite kompleksna tematika, ki jo je treba obravnavati multidisciplinarno in večplastno. Vsebinsko in funkcionalno štejemo za začetke MSNZ (samo)obrambne aktivnosti, ki so sledile odvzemu orožja TO maja 1990, prav tako pa predstavlja njen obstoj udejanjanje razmišljanj o samostojnosti tudi na vojaškem področju ter o Slovenski vojski prek vzpostavitve nadzora nove oblasti nad TO. Ne nazadnje pa je MSNZ nedvomno pomenila konceptualizacijo obrambnih sil, sestavljenih iz simbioznega delovanja vojaške in miličniške oziroma policijske komponente. Članek predstavlja analizo od strateškega koncepta in zamisli do taktične realizacije, pri čemer se naslanja na holistični pristop, v katerem so združena teoretična in metodološka spoznanja zgodovinopisja, sociologije organizacij, politologije in ne nazadnje obramboslovja.
COBISS.SI-ID: 31802973
Prispevek se osredotoča na vprašanje ali so bili pripadniki Zaščitne enote branilci režima ali domoljubi ali pa so bili oboje hkrati. Odgovor na zastavljeno vprašanje iščemo v treh obdobjih, in sicer medvojnem (v času druge svetovne vojne), povojnem in v obdobju osamosvajanja Slovenije, v katerih je omenjena enota opravljala svojo osnovno funkcijo. Takšno strukturirano raziskovanje je nujno, saj so se bistveno spreminjale okoliščine, v katerih je delovala ta enota. Med vojno je ščitila vojaško-politično vodstvo v izjemnih razmerah, kjer prav bojne naloge enote niso prevladovale. Po vojni in v času medblokovskega zaostrovanja, v času hladne vojne, je bilo z zaščito republiškega družbenopolitičnega vodstva preprečiti diskontinuiteto v primeru zunanjega vojaškega posredovanja, medtem ko so bile naloge v procesu osamosvajanja Republike Slovenije modificirane – poleg načrtovane zaščite političnega vodstva slovenske države, je bila enota namenjena tudi zaščiti najbolj pomembnih strateških in nacionalno ključnih objektov sleherne države. S tem je enota postala del obrambnih struktur nove države in steber obrambe njene samostojnosti.
COBISS.SI-ID: 1227909