Mnoge države v (post)tranziciji se soočajo s pojavom, ki ga je mogoče imenovati "svoboda brez odgovornosti". Demokracija, kot jo pojmujeta EU in OZN, temelji na svobodnih volitvah, po tem ritualu pa se spremeni v tiranijo vladajoče stranke ali koalicije. Naslednje volitve sicer lahko privedejo do menjave posadke v najvišjih oblastnih organih države, tiranija pa vseeno ostaja, le da v tem primeru zgolj v kadrovsko spremenjeni zasedbi. Njena temeljna značilnost je "ugrabitev države", ki jo spremlja tudi represivno usmerjena zakonodaja. Petrovec ugotavlja, da je razdelitev družbenega in naravno ustvarjenega bogastva stalen predmet kriminološkega preučevanja (čeravno iz teoretsko ali normativno bolj ali manj različnih zornih kotov). Razlog je na dlani: ekonomska in finančna moč se relativno zlahka prevaja v politično in posledično tudi pravno (ter slednjič še v socialno in ideološko). Zato ne preseneča, da imajo neverjetno razbohoteni lobisti navadno neprimerno večji vpliv na rezultate zakonodajnega procesa kakor neodvisni strokovnjaki in celo javno mnenje. Represija pravosodnega sistema (in drugih državnih aparatov) je v splošnem premosorazmerna z revščino, kot jo meri Human povery index. Od leta 2000 dalje se tudi v EU čedalje bolj otipljivo potrjuje korelacija med obsegom revščine in številom zaprtih oseb. Koeficient korelacije se je povečal od 0.58 na 0.86, kar kaže, da pravočasna opozorila kriminologov o nevarnosti kriminalizacije revščine, niso prav nič zalegla.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1633614Ta samostojni prispevek v znanstveni monografiji je nastal v okviru projekta, katerega cilj je bil oblikovanje modelnih pravil za Urad evropskega javnega tožilca. Avtor je prikazal najpomembnejša preiskovalna dejanja ter temeljna načela in pravila dokaznega prava v slovenski ureditvi kazenskega postopka. Rezultat raziskovalčevega preučevanja novosti na področju kazenskega materialnega in procesnega prava je tudi izvirni znanstveni članek "Odvzem premoženja nezakonitega izvira in kazensko pravo", ki je objavljen v reviji "Podjetje in delo" (št. 6/7, str. 1143-1151, COBISS.SI-ID 13421137). V tej razpravi so analizirani ključni vidiki razmerja med kazenskim pravom in civilnopravnim ukrepom odvzema premoženja nezakonitega izvora, kot je določen v slovenskem Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. zakonodajalec je v izvajanje tega ukrepa vključil več navezav na potek (pred)kazenskega postopka v zvezi s tako imenovanimi kataloškimi kaznivimi dejanji. Tovrstna povezanost sicer krepi legitimnost odvzema premoženja nezakonitega izvora, ker ta nikoli ne more povsem nadomestiti kazenskega pregona. Vendar pa utegne zaradi teh prepletanj trpeti učinkovitost postopkov odvzema, saj lahko ti potekajo le, dokler se zoper osebo, katere premoženje je predmet finančne preiskave in postopka odvzema nezakonito pridobljenega premoženja, vodi kazenki postopek. Obe omenjeni deli ne prinašata le novih teoretičnih spoznanj, temveč omogočata tudi pridobitev praktičnih znanj in informacij, potencialno koristnih za državne organe.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 1620558Kaznivo dejanje poslovne goljufije in kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zavzemata osrednje mesto pri pregonu gospodarske kriminalitete v Sloveniji. Predmet prispevka je prikaz različne narave navedenih dveh pozitivnopravnih kategorij skozi številke. Medtem ko gre pri poslovni goljufiji za eno izmed najbolj številčnih kaznivih dejanj znotraj skupnega zbirnega pojma gospodarske kriminalitete, gre pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti za kaznivo dejanje, na katerega odpade pretežni del ocenjene premoženjske škode iz naslova gospodarske kriminalitete. Prispevek predstavi še druge kvantitativne razlike med navedenima kategorijama, in sicer na dveh ravneh. Splošna statistika gospodarske kriminalitete, ki jo beleži Ministrstvo za notranje zadeve za celo Slovenijo, je obdelana grafično, tako da že bežen pogled na izvirno shemo omogoči dojemanje osnovnih razmerij. Sledi predstavitev terenske analize 1.255 konkretnih kazenskih zadev, ki je bila opravljena na Okrožnem dravnem tožilstvu v Ljubljani - navedeni kazenskopravni kategoriji sta v okviru zajetega vzorca analizirani z vidika števila osumljencev, časa trajanja postopkov, rezultatov vloženih obtožnic in višine (ocenjene) protipravne premoženjske koristi/škode. Avtor na koncu kvantitativne razlike sintetizira s kvalitativnimi opažanji in predstavi model, ki težja gospodarska kazniva dejanja razdeli na "čista" kompleksna (ti primeri so bolj pogosti med kaznivimi dejanji zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) in "čista" komplicirana (ti primeri so bolj pogosti med kaznivimi dejanji poslovne goljufije). Svoja razmišljanja sklene z mislijo, da imamo v realnosti opravka z "nečisto" mešanico kompleksnosti in kompliciranosti, ki jo je potrebno zreducirati na obvladljivo raven, če želimo gospodarsko kriminaliteto kolikor toliko omejiti. V tem kontekstu pa se znotraj legalitetnega sistema kazenskega pregona pokaže pomen interpretacijske diskrecije in ustvarjalnosti organov odkrivanja in pregona.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 1639246Monografija obravnava temeljne prvine kriminološke problematike v luči postmodernega kapitalizma. Razdeljena je v enajst poglavij, v katerih so kritično analizirane naslednji tematski sklopi: (a) razmerja med ideali, vrednotami, normativnimi (pravnimi in moralnimi) sistemi in dejanskostjo; (b) dojemalnje normalnosti, odklonskosti, konformizma, problemaličnih pojavov in uporništva v postmoderni družbi in kulturi; (c) vprašanje odgovornosti in neodgovornosti; (č) najpomembnejše značilnosti režima pozitivnega in negativnega sankcioniranja (tj. nagrajevanja in kaznovanja) v kapitalističnem sistemu; (d) razmerje med nasiljem in kulturo; (e) tipične pojavne oblike prevar; (f) delo in kraja (dobro in slabo pridobivanje dobrin); (g) vloga države pri definiranju in preprečevanju družbeno škodljivih pojavov; (h) vojna in mir v kriminološki perspektivi; (i) odnos med postsocialistično tranzicijo in globalnimi procesi postmodernizacije (neoliberalno in neokonservativno kontrarevolucijo); (j) vzroki in posledice aktualne strukturne krize zasebnega, profitno usmerjenega gospodarstva. Posebna pozornost je namenjena osvetlitvi razmerja med kriminalom ter nastankom in reprodukciji kapitalističnega izkoriščanja, zatiranja in poniževanja strukturno podrejenih prodajalcev delovne sile, normalizaciji in celo naturalizaciji strukturnega nasilja ter vlogi represije (ekonomskih, finančnih, političnih in ideoloških sankcij) v razrednem boju (med kapitalom in delom ozirioma med bogataši in reveži). Monografijo je mogoče uporabiti kot študijsko gradivo na do- in podiplomskem študiju kriminologije, varnostnih ved, prava in sociologije. Širši javnosti pa ponuja nove uvide v naravo in najpomembnejše značilnosti kapitalističnega nasilja nad ljudmi, naravo, družbo in kulturo.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 268870400Kibernetsko nadlegovanje drugih oseb omogoča nova elektronska tehnologija, predvsem mobilni telefoni in medmrežje. Avtor analizira oznake in opredelitve kibernetskega nadlegovanja ter njegove podobnosti in razlike v primerjavi s starejšimi načini nadlegovanja drugih oseb. Predstavi obseg in pojavne oblike kibernetskega nadlegovanja po svetu in v Sloveniji. To novo obliko mladoletniške delinkvence osvetli v luči povečujoče in stopnjujoče se uporabe interneta, prenosnih telefonov in socialnega mreženja v Sloveniji in po svetu Posebno pozornost nameni širjenju najsodobnejše informacijske in komunikacijske tehnologije med (čedalje mlajšo) otroško populacijo. Završnik je tudi sourednik tega zbornika, ki je izšel od osemdesetem rojstnem dnevu akademičarke prof. dr. Alenke Šelih. Zbornik obsega znanstvene prispevke 37 avtorjev (v slovenskem, angleškem, nemškem in hrvaškem jeziku), ki so razvrščeni v 11 tematskih sklopov, in sicer: teorija prava in ustavnost, kriminalitetna politika, kazensko pravosodje, kriminaliteta in ideologija, splošni del kazenskega prava, posebni del kazenskega prava, kazenske sankcije, obnavljalna pravičnost, žrtve kaznivih dejanj, mladoletniško sodstvo, otroci s posebnimi potrebami. Zbornik vključuje nova znanstvena spoznanja in tudi obilo praktično uprabnega znanja oziroma informacij. Zbornik je mogoče uporabiti tudi kot dragoceno študijsko gradivo na do- in podiplomski ravni. V zborniku so sicer objavili svoje prispevke še drugi člani programske skupine, in sicer. Zoran Kanduč (Kriminal, sankcioniranje in razredni boj), Renata Salecl (Nasilje in ideologija izbire), Matjaž Jager in Katja Šugman Stubs (Čustveni sodniki?) in Mojca M. Plesničar (Odločanje o sankcijah v kontinentalnih pravnih ureditvah).
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 1657678