Monografija analizira, kako sodobna kapitalistična ideologija proizvaja idejo svobodne izbire in kako se v identifikaciji s to ideologijo povečujejo travme posameznikov. Knjiga je prevedena že v več kot deset jezikov. Recenzirana je bila v The Independent (izbrana je bila za knjigo tedna), The Guardian, The Economist in The Financial Times ter predstavljena ta mnogih radijskih oddajah. Ob vzponu novega liberalizma na koncu prejšnjega ter začetku enaindvajsetega stoletja pripadniki zahodnih družb vse pogosteje občutimo svoje življenje kot rezultat serije izbir. Svojo kariero, spolne ter intimne preference, svoj prehrambeni slog, prijateljske vezi in celo telo ne izkušamo več kot danosti, temveč kot proizvod lastnih, načrtno sprejetih izbir. Ta nova, voluntaristična interpretacija lastnih življenjskih okoliščin je očitno vpeta v neoliberalno ideologijo poznega kapitalizma. Toda pogosto se pozablja na pasti in paradokse, ki jih prinaša to prevladujoče samorazumevanje ljudi v poznem kapitalizmu. Monografija trdi, da se nenehna implementacija odgovornosti neizbežno konča s porastom tesnobe kot glavne afektivne drže sodobnosti. Če svoje življenje (vse do svojega telesa) doživljamo kot proizvod lastnih izbir, smo za svoje življenje očitno odgovorni. Toda to pomeni, da bomo vsakršno odstopanje od norme doživljali kot lasten neuspeh, kot poraz, ki bo v nas neizbežno vzbudil afekt tesnobe. Da bi se izognili tej nevzdržni psihični situaciji, trdi monografija, se bomo morali zato odreči lastni svobodi ter se vedno znova zateči k pomoči domnevne avtoritete. Tiranija izbire poznega kapitalizma torej paradoksno vodi v vzpon avtoritet in ekspertov, ki se nam pomagajo soočati z nevzdržno tesnobo v "menedžmentu" lastnih življenj.
COBISS.SI-ID: 1387854
Knjiga, katere sourednik in avtor poglavja je Aleš Završnik (v souredništvu z Alenko Šelih), analizira spremembe v kriminaliteti in nadzorstvenih strategijah v Srednji in vzhodni Evropi po obsežnih političnih, družbenih, ekonomskih in pravnih spremembah v zadnjih dveh desetletjih. Obravnava politično ozadje teh sprememb in ocenjuje njihove dolgoročne družbene učinke. Avtorji iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Češke, Poljske in Bosne in Hercegovine razpravljajo o politizaciji kriminalitete, paradokse povezane z zagotavljanjem človekovih pravic in primerjalne in individualne posebnosti držav v kriminalitetni politiki. Knjiga predstavi kriminalitetne trende teh tranzicijskih držav, povezanost politike, medijev in percepcije kriminalitete v družbi, spremembe v smeri tehnično okrepljenega družbenega nadzora, kaznovalno politiko, trende na področju ekonomske in organizirane kriminalitete, trgovanja z ljudmi in mladoletniške odklonskosti, ter nove poglede na korupcijo v regiji. Na ta način knjiga predstavi pripoved o t. i. “Drugi Evropi”, kjer je pripoved o svobodi in človekovih pravicah, ki je bila osrednja legitimacija kritike starega socialističnega režima, spodkopana z idejami iz samega “zahodnega” sveta. Pokaže, kako je “velika tranzicija”, ki so jo pospeševali tuji eksperti in svetovalci in bolj ali manj sprejemali tudi ljudje lačnih sprememb, privedla do bolj in ne manj represivnih kaznovalnih politik. Knjiga na ta način spodbuja ponoven premislek o bolj temeljni dilemi, o razliki med demokracijo in totalitarizmom.
COBISS.SI-ID: 1558606
V sistemih common law-ja so vprašanja o odločanju o sankcijah pogosto predmet temeljite in obširne znanstvene diskusije, a tovrstne razprave redko zajamejo države kontinentalnega pravnega kroga. Članek predstavlja poskus k izboljšanju takšnega stanja, zato analizira sistem odločanja o sankcijah kot velja v Sloveniji, v tem oziru značilni predstavnici kontinentalnih držav. Osnova za odločanje o sankcijah je koncept individualizacije kazni, kjer je vprašanje sorazmernosti temeljnega pomena in je najprej vzpostavljeno na zakonodajni ravni, kjer se postavijo kaznovalni okviri za posamezna kazniva dejanja, nato pa na sodni ravni, kjer se kazen prilagodi okoliščinam posameznega konkretnega primera. Sistem še zdaleč ni popoln, še posebej v procesnem smislu, a ponuja ustrezno alternativo drugim rešitvam pri odločanju o sankcijah.
COBISS.SI-ID: 1642062
Monografija obravnava temeljne prvine kriminološke problematike v luči postmodernega kapitalizma. Razdeljena je v enajst poglavij, v katerih so kritično analizirane naslednji tematski sklopi: (a) razmerja med ideali, vrednotami, normativnimi (pravnimi in moralnimi) sistemi in dejanskostjo; (b) dojemanje normalnosti, odklonskosti, konformizma, problematičnih pojavov in uporništva v postmoderni družbi in kulturi; (c) vprašanje odgovornosti in neodgovornosti; (č) najpomembnejše značilnosti režima pozitivnega in negativnega sankcioniranja (tj. nagrajevanja in kaznovanja) v kapitalističnem sistemu; (d) razmerje med nasiljem in kulturo; (e) tipične pojavne oblike prevar; (f) delo in kraja (dobro in slabo pridobivanje dobrin); (g) vloga države pri definiranju in preprečevanju družbeno škodljivih pojavov; (h) vojna in mir v kriminološki perspektivi; (i) odnos med postsocialistično tranzicijo in globalnimi procesi postmodernizacije (neoliberalno in neokonservativno kontrarevolucijo); (j) vzroki in posledice aktualne strukturne krize zasebnega, profitno usmerjenega gospodarstva. Posebna pozornost je namenjena osvetlitvi razmerja med kriminalom ter nastankom in reprodukciji kapitalističnega izkoriščanja, zatiranja in poniževanja strukturno podrejenih prodajalcev delovne sile, normalizaciji in celo naturalizaciji strukturnega nasilja ter vlogi represije (ekonomskih, finančnih, političnih in ideoloških sankcij) v razrednem boju (med kapitalom in delom oziroma med bogataši in reveži). Monografijo je mogoče uporabiti kot študijsko gradivo na do- in podiplomskem študiju kriminologije, varnostnih ved, prava in sociologije. Širši javnosti pa ponuja nove uvide v naravo in najpomembnejše značilnosti kapitalističnega nasilja nad ljudmi, naravo, družbo in kulturo.
COBISS.SI-ID: 268870400
Postindustrijska družba močno temelji na ideji izbire. Posameznik ni dojet le kot nekdo, ki lahko nenehno izbira nove potrošne objekte, dojet je tudi kot nekdo, ki lahko izbere svojo lastno identiteto, spolno usmerjenost, obliko telesa in podobno. V ideologiji post-industrijske družbe je življenje samo dojeto kot umetniško delo in tudi kot nekakšno podjetje. To veliko poudarjanje ideje izbire pa ne vodi k povečanju zadovoljstva posameznika, temveč vzbuja občutke tesnobe in nezadovoljstva s samim sabo. Da bi posameznik pomiril ta občutek tesnobe, pogosto išče nekoga, ki mu daje nasvete, kako naj oblikuje svoje življenje. Psihoanaliza se sprašuje, kako bolezen družbe vpliva na bolezen posameznika in obratno. Pesimističen pogled na spremembe v sodobni družbi poudarja, da je povečanje primerov psihoze in tesnobe povezano z ideologijo izbire. Psihoanaliza pa je vselej dojemala izbiro na kompleksen način. Na mesto, da bi razumela moment izbire kot neko popolnoma racionalno gesto, je to dejanje povezala z nezavednim. Ker izbira vselej pomeni tudi neko določeno izgubo, je za posameznika sam moment izbire tudi na poseben način tesnoben. Sodobna družba ima problem z idejo izgube. Zato imam vse več poskusov, kako nadzorovati to, kar je pravzaprav nenadzorljivo..
COBISS.SI-ID: 1261390