Sodobni kapitalizem temelji na prepričanju, da lahko vsi prostovoljno in svobodno izbiramo smer razvoja lastnega življenja, pri čemer se predpostavlja, da je idealna smernica tega razvoja "zgodba o uspehu". Ta ideologija in njeni implicitni mehanizmi pa so spodbudili porast občutij manjvrednosti, tesnobe in krivde: če lahko posameznik svobodno in nemoteno razvija svoje potenciale, sta njegov neuspeh ali poraz nujno interpretirana kot rezultat njegovih lastnih šibkosti, kot "njegova lastna krivda". Ta nenehna implementacija krivde se kaže v različnih oblikah mučenja samega sebe in v nasilju, ki je pogosto usmerjeno tudi v druge osebe. Besedilo preučuje te nove načine samopoškodovanja in nasilnega ravnanja, ki vzniknejo v postindustrijskem kapitalizmu. Posebna pozornost je namenjena preučitvi specifične fantazmatske strukture sodobnega kapitalizma in njenega prispevka k novih oblikam nevednosti, ki jih je mogoče zaznati tako v razvitem kakor v nerazvitem svetu.
COBISS.SI-ID: 1578830
Stara tematika "zločina in kazni" je nedvomno precej pomembna za razumevanje tako imenovanih (post)tranzicijskih družb. Pojem "zločin" je bil uporabljen kot močno ideološko orožje v skrajno pospešeni destruktivni konstrukcji kapitalistične postsocialistične družbe. Preminuli "socialistični" sistem so namreč zmagovite kontrarevolucionarne in meščanske sile enodušno obsodile kot "totalitarni režim", tj. kot "zločin vseh zločinov". Glede na to je mogoče ključne tranzicijske premene (npr. denacionalizacijo, privatizacijo ter zastraševanje, izsiljevanje, poniževanje in izkoriščanje prodajalcev delovne sile) interpretirati kot kolektivno kaznovanje za različne zločine "socializma". Po drugi strani pa je "kriminal" (npr. raznovrstne oblike plenilskih, prevarantskih in koruptivnih aktivnosti) deloval kot bolj ali manj "normalno" sredstvo za kopičenje kapitala, premoženja in prestiža, pa tudi za reševanje bolj trivialnih - gmotnih in "moralnih" - problemov. Posledično je precej zbledela razlika med legitimni in nelegitimnimi pridobitniškimi dejavnostmi ter med zakonito in nezakonito "organiziranim kriminalom". Vseeno pa je strukturno nasilje ("kriminalna ekonomija" kot taka) tisti fenomen, ki povzroča največ škode v aktualnih političnih formacijah (npr. neupravične socialnoekonomske neenakosti, družbeno nepotrebno heteronomno delo, iracionalna organizacija profitno usmerjenega gospodarstva in ekološka destrukcija).
COBISS.SI-ID: 1559630
Članek obravnava transformacije podobe Zahoda in ZDA v imaginariju postsocialističnih družb. Avtorica izhaja iz prepričanja, da lahko nihanje med strahom, zavračanjem ter identifikacijo z Zahodom pojasnimo s konceptualnim aparatom psihoanalize. Deklaracija "vsi smo američani", ki je pogosto spremljala diskurz o napadih na ZDA enajstega septembra, tako ni zgolj izraz sočutja in politične opore v težkih časih, temveč mehanizem narcistične identifikacije z žrtvijo, kot ga je Sigmund Freud razvil v svojih teoriji "unarne poteze". Toda to patološko motivirano identifikacijo z Zahodom vselej spremlja tudi strah pred Zahodnim kapitalom, ki pričenja nastopati kot nadomestek starih nacionalističnih strahov. Članek pokaže, da se strah pred kapitalom osnovan na podobni strukturi kot Miloševičev nacionalizem, ki je poudarjal sočasni zunanji in notranji obstoj sovražnika, družbenega parazita, "notranjega tujka". Strah pred hiperkapitalizmom je tako zgolj nova premena politične paranoje, ki je vselej locirana na paradoksnem pragu med zunanjostjo in notranjostjo človeškega ali političnega telesa.
COBISS.SI-ID: 9046089
Opirajoč se na Lyotardovo teorijo navzkrižja se tekst loteva prikaza nepravičnosti, ki vzniknejo v sodnih postokih, v katerih skuša ena zvrst diskurza vsiliti svoje kriterije sojenja drugim, različnim vrstam diskurza. Ob tem pisec pokaže dvoje: nepravičnost po eni strani izvira iz dejstva, da stranka, ki utrpi krivico, ne more te krivice predstaviti na sodišču, ker zvrst diskurza, v katerem je krivica predstavljena, ni priznana s strani sodišča; po drugi strani pa nepravičnost izvira tudi iz dejstva, da se zvrst diskurza, znotraj katere se sodi, samookliče za univerzalno, se pravi za zvrst diskurza, ki naj bi bila pristojna za sojenje vseh različnih, inkomenzurabilnih zvrsti diskurza. Z namenom, da Lyotardove uvide umesti v širši kontekst, se tekst - prvič - loteva tudi Agambenove interpretacije situacij, v katerih posamezniki postanejo žrtve zaradi umanjkanja sredstev, s katerimi bi lahko predstavili krivice, ki so jih utrpeli, in - drugič - procesa izključevanja/vključevanja, ki vznikne ob delovanju Kantovega (oziroma Kafkovega) formalnega zakona.
COBISS.SI-ID: 1589326
Medtem ko je mogoče v številnih državah Evropske unije opaziti povečanje števila zapornikov, ki jim je bil preklican pogojni izpust, Slovenja predstavlja izjemo, saj je v tukajšnejm prostoru ta ukrep komaj kdaj uporabljen v praksi. V članku so osvetljeni razlogi za to slovensko posebnost v sferi kaznovalne prakse, pri čemer je posebna pozornost namenjena vlogi sodstva in tukajšni pravni/pravniški kulturi.
COBISS.SI-ID: 12226897