V Sloveniji že vsaj od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja proizvajamo uradne dokumente o boju zoper gospodarsko kriminaliteto. Od 1997 se je zvrstilo več zaporednih strategij, ki so imele za cilj omejevanje tega pojava. Avtorja ugotavljata, da je simptomatično, da je v strategijah zelo malo ali nič prostora namenjenega analizi vzrokov tovrstne kriminalitete oz. razlagi geneze različnih pojavnih oblik gospodarske kriminalitete. Zato se ne smemo čuditi, da se problemi v zvezi s to kriminaliteto kronični oz. se po ocenah javnosti in po drugih pokazateljih celo povečujejo. Izboljšana strategija bo morala temeljiti na interdisciplinarni analizi vzrokov, pojavnih oblik in "akterjev" tovrstne kriminalitete ter ob optimiziranju kazenskopravne reakcije osrednjo vlogo posvetiti prevenciji. Obsežna literatura na tem področju izpostavlja dejavnike, kot so: situacijska prevencija, korporacijsko upravljanje, korporacijska kultura, izbor, vzgoja in izobraževanje kadrov itn. Ob tem bo celovitejša strategija morala odgovoriti tudi na vprašanje merjenja lastnih uspehov in neuspehov ter zagotoviti ravnovesja med stremljenjem po uspešnosti in učinkovitosti in varovanjem človekovih pravic.
COBISS.SI-ID: 1639758
V knjigi, ki metodološko temelji na raziskovalnem terenskem delu (opravljenem v obdobju 2008-2013 in nadgrajenem z analitičnimi uvidi), so orisane raznovrstne posledice "vojne proti terorju", ki poteka v Afganistanu in Pakistanu. Prikaz te vojne se opira po eni strani na pričevanja njenih žrtev (npr. ranjenih civilistov, razseljenih oseb, ki so morale zapustiti svoje domove ter samovoljno zaprtih in mučenih posameznikov, ki so bili nezakonito stlačeni v ječe severnoameriških okupacijskih sil), po drugi strani pa vključuje tudi izjave pripadnikov afganistanske in pakistanske politične "elite" ter lokalnih represivnih aparatov, ki so pod okriljem ZDA prevzeli vlogo podizvajalcev v "vojni proti terorju". Razmere v Afganistanu in Pakistanu pa so prikazane tudi skozi oči članov tamkajšnjih odporniških gibanj.
COBISS.SI-ID: 267875840
V sistemih "common law" je problematika odločanja o kazenskih sankcijah pogosto predmet temeljitih in obsežnih znanstvenih obravnav, vendar pa tovrstne razprave le redko zajamejo države iz kontinentalnega pravnega kroga. Članek poskuša vsaj deloma zmanjšati ta primanjkljaj, saj se osredotoča na analizo odločaja o kazenskih sankcijah v Sloveniji, ki je v tem oziru značilna predstavnica kontinentalnih pravnih ureditev. Temelj, na katerega se opira odločanje o kazenskih sankcijah, je načelo (ali koncept) individualizacije, ki mora upoštevati predvsem sorazmernost (med kaznivim dejanjem in kaznijo), in sicer tako tisto, ki je določena že na splošni in abstraktni zakonodajni ravni, kakor tudi tisto, ki izhaja iz konkretnih okoliščin posameznih primerov, obravnavanih na sodni ravni. Avtorica ocenjuje, da sistem odločanja o sankcij, kakršen je vzpostavljen in udejanjan v Sloveniji, še zdaleč ni popoln (še posebej v procesnem smislu), vseeno pa ponuja ustrezno alternativo drugačnim rešitvam tega pomembnega vprašanja.
COBISS.SI-ID: 1642062
Sodobni kapitalizem otroke vzgaja v prepričanju, da lahko v današnji družbi uspe vsakomur, ter da ljudje prosto izbiramo smeri svojega življenja. Tovrstna ideologija je med mladimi vzpodbudila porast občutkov manjvrednosti, tesnobe in krivde. Prav tako so vse bolj razširjene najrazličnejše oblike mučenja samih sebe, kot tudi nasilni izbruhi do drugih. Sestavek se osredotoča na nove oblike samo-poškodovanja, ki jih lahko opazimo med mladimi v post-industrijskem kapitalizmu, kot tudi na nove oblike nasilja, ki se izražajo v družbi kot taki.
COBISS.SI-ID: 1653326
Tukajšnje protestno gibanje je izpostavilo vrsto posebnih kriminoloških tem (npr. različne oblike korupcije, grabeža in nasilja), ki se tako ali drugače nanašajo na vprašanje nadzora. Kdo ali kaj kontrolira posameznike, kapital, družbo in državo? Ali sta etični in politični ideal individualne in kolektivne samodoločenosti še zmožna navdihniti ljudi, ki jih označujejo (ironična ali cinična?) vdanost v usodo, občutje nemoči, notranja izpraznjenost, jetniška izolacija, kronični strahovi, prežvekovanje- medijskih neumnosti, krizno (krčevito, a negotovo) upravljanje vsakdanjih banalnosti in morda celo zoprn vtis, da posamezniku v brezupno zavoženem/sprevrnjenem svetu preostane zgolj bebava/idiotska (hipokritska?) eksistenca zombija? Odgovore na tovrstna vprašanja je treba iskati v perspektivi vzdrževanja razredne oblasti ter kapitalističnih in delavskih bojev. To pa je tudi najprimernejše teoretsko izhodišče za razumevanje in vrednotenje aktualne kriminalne ekonomije, ki se je izoblikovala kot protirevolucionarna reakcija (novega liberalizma) na protislovja keynesovskega projekta.
COBISS.SI-ID: 2723818