Monografija, pri nastanku katere je sodelovalo 21 avtorjev, tudi večina članov programske skupine, prvič v slovenskem pravu celovito obravnava vrsto aktualnih pravnih vprašanj informacijske družbe, ki so vsebinsko razdeljena na naslednja poglavja: 1. Zasebnopravna vprašanja interneta 2. Intelektualna lastnina v informacijski družbi 3. Procesna vprašanja v internetnem okolju 4. Informacijske tehnologije na področju javnega prava 5. Vpliv informacijskih tehnologij na pravni sistem
COBISS.SI-ID: 273409280
Odprto vsebino sestavljajo tista avtorska dela in druge intelektualne stvaritve, ki jih sme vsakdo uporabljati za kakršenkoli namen, ne da bi za to potreboval posebno dovoljenje ustvarjalca ali koga drugega. Tema knjige je tista odprta vsebina, ki je varovana z izključnimi pravicami intelektualne lastnine, a so jo njeni ustvarjalci zaradi idejnih ali pragmatičnih razlogov z licenco dali vsakomur na razpolago in tako razširili prosto uporabo ustvarjalnih del preko meja javne domene. Odprta vsebina se hitro razvija na področju računalniških programov (Linux, Android) in drugih elektronskih vsebin (Wikipedia, Creative Commons), uveljavlja pa se tudi načelo odprtega dostopa do znanstvenih publikacij (open access publishing). Proste licence dovoljujejo uporabo odprte vsebine pod velikodušnimi pogoji, ki zahtevajo le ohranjanje dejanske prostosti uporabe in priznanje zaslug ustvarjalca. Knjiga orisuje razloge za uporabo prostih licenc, licence kategorizira in prikaže njihove značilne določbe. Avtor preučuje način podelitve in učinkovanja prostih licenc z vidika avtorskega prava, prava industrijske lastnine in obligacijskega prava ter prikaže pravice in obveznosti, ki iz licenc izhajajo za uporabnike in (po)ustvarjalce odprte vsebine. Ugotavlja, da so proste licence v slovenskem pravnem sistemu veljaven način razpolaganja z izključnimi pravicami in da je z njimi ustvarjeno odprto vsebino mogoče pred kršitelji uspešno braniti pred sodišči. Zadnje poglavje je namenjeno razmisleku o možnih dolgoročnih posledicah tovrstnega nastajanja odprte vsebine za veljavni sistem prava intelektualne lastnine.
COBISS.SI-ID: 259330304
Znanstvena monografija o stvarnem pravu in fiduciarnih razmerjih je izšla v zbirki International Encyclopaedia, ki obravnava raznolikost pravic in interesov na različnih oblikah premoženja. Ker se je stvarno pravo v pravnih družinah razvijalo po različnih poteh, je ta analiza po državah zasnovana na funkcionalnem pristopu. Mnenje, da se pravne rešitve, koncepti, pogoji in mehanizmi razlikujejo in se lahko v nekaterih vidikih zdijo popolnoma nasprotni, ne sme prikriti dejstva, da so takšne rešitve vendarle pogosto funkcionalno enakovredne, kljub tehničnim ali konceptualnim razlikam. Z raziskovalnim programom je povezana zlasti problematika informatizacije zemljiške knjige in s tem povezana reforma zemljiškoknjižnega prava.
COBISS.SI-ID: 11005009
V prvem delu članka opisujem izvor neoliberalnih razvojnih oblik v SVE. Pričnem z orisom administrativnih reform v času washingtonskega konsenza in preučim, kako so neoliberalne pravne politike in teorije vplivale na administrativne strukture, vzpostavljene v tem obdobju. Prikazati skušam, da so pod vplivom neoliberalnega načela vladavine prava države SVE razvile posebno neoliberalno razvojno obliko. V zgodnji fazi administrativnih reform so sledile pristopu one-size-fits-all in pospešile prenos različnih oblik upravnih struktur po zahodnem zgledu brez zadostne pozornosti socialnemu kontekstu in brez upoštevanja relevantnosti takšnih pravil. V drugem delu članka razpravljam o inovacijskih razvojnih politikah, ki jih je spodbudila EU in so se postopoma izkazale za ključne. neustreznost upravnih struktur, ki so nastale v zgodnji fazi tranzicije, je otežila uspeh teh politik.
COBISS.SI-ID: 13198417
Državni organi pri opravljanju svojih nalog ustvarjajo veliko gradiva, ki izpolnjuje pogoje za varstvo z avtorsko ali sorodnimi pravicami. Uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja pravno niso varovana, zato jih lahko kdorkoli prosto uporablja. Za druge vrste del veljajo splošna pravila avtorskega prava, zato je država med največjimi imetniki avtorskih in sorodnih pravic. Obstoj izključnih pravic na informacijah in gradivu javnega sektorja lahko učinkuje kot ovira za njihovo razširjanje in uporabo. Prispevek se ukvarja z vprašanjem, ali in za katere namene država sploh potrebuje avtorske in sorodne pravice na svojih delih, in preučuje nekaj načinov upravljanja pravic, s katerimi bi lahko sprostili pravne možnosti za širšo ponovno uporabo del javnega sektorja.
COBISS.SI-ID: 10909777