Odprto vsebino sestavljajo tista avtorska dela in druge intelektualne stvaritve, ki jih sme vsakdo uporabljati za kakršenkoli namen, ne da bi za to potreboval posebno dovoljenje ustvarjalca ali koga drugega. Tema knjige je tista odprta vsebina, ki je varovana z izključnimi pravicami intelektualne lastnine, a so jo njeni ustvarjalci zaradi idejnih ali pragmatičnih razlogov z licenco dali vsakomur na razpolago in tako razširili prosto uporabo ustvarjalnih del preko meja javne domene. Odprta vsebina se hitro razvija na področju računalniških programov (Linux, Android) in drugih elektronskih vsebin (Wikipedia, Creative Commons), uveljavlja pa se tudi načelo odprtega dostopa do znanstvenih publikacij (open access publishing). Proste licence dovoljujejo uporabo odprte vsebine pod velikodušnimi pogoji, ki zahtevajo le ohranjanje dejanske prostosti uporabe in priznanje zaslug ustvarjalca. Knjiga orisuje razloge za uporabo prostih licenc, licence kategorizira in prikaže njihove značilne določbe. Avtor preučuje način podelitve in učinkovanja prostih licenc z vidika avtorskega prava, prava industrijske lastnine in obligacijskega prava ter prikaže pravice in obveznosti, ki iz licenc izhajajo za uporabnike in (po)ustvarjalce odprte vsebine. Ugotavlja, da so proste licence v slovenskem pravnem sistemu veljaven način razpolaganja z izključnimi pravicami in da je z njimi ustvarjeno odprto vsebino mogoče pred kršitelji uspešno braniti pred sodišči. Zadnje poglavje je namenjeno razmisleku o možnih dolgoročnih posledicah tovrstnega nastajanja odprte vsebine za veljavni sistem prava intelektualne lastnine.
COBISS.SI-ID: 259330304
Avtorja sta se obdelave javnih služb lotila na sistematičen in poglobljen način. Celovito sta obdelala zgodovino nastanka in splošne družbenopolitične razmere pred pojavom javnih služb ter opredelila pojem javne službe v časovnih prehodih. V delu sta podala lastno definicijo javne službe kot »opravljanje določene dejavnosti v javnem interesu, kadar te dejavnosti ni mogoče opravljati na trgu zaradi dejanskih ali strateških (političnih, gospodarskih) razlogov«. Za razliko od podobnih del je, poleg navajanja vseh znanih oblik oziroma načinov izvajanja javne službe, podana tudi razmejitev javne službe od podobnih javnopravnih oblik delovanja države: javnega pooblastila, javnega dobra, javne ustanove, društva v javnem interesu, organov v sestavi in javnih agencij, informacij javnega značaja in revizijskih pristojnosti Računskega sodišča v zvezi z uporabniki javnih sredstev.
COBISS.SI-ID: 254258688
Če naj bo arbitraža enako učinkovita kot sodni mehanizmi reševanja sporov, mora zagotavljati enakovreden sistem takojšnje začasne zaščite pravic in premoženja strank do odločitve o vsebini spora. Zato sodobne arbitražne zakonodaje priznavajo arbitražnim senatom pravico izdajanja začasnih ukrepov in omogočajo prisilno izvršbo takšnih ukrepov. Vzpostaviti je treba občutljivo ravnotežje med potrebo po hitrem ukrepanju na eni strani in zaščito ustavno varovanih procesnih pravic (kot je pravica obojestranskega zaslišanja) na drugi strani. Članek obravnava probleme, ki se pojavljajo na tem področju, ob upoštevanju zadnjih sprememb Vzorčnega zakona UNCITRAL o arbitraži in njegove implementacije v slovenskem pravu.
COBISS.SI-ID: 11600721