Skozi dialog s klasično in sodobno filozofijo študija zariše razmerje med ontološko, eitčno in estetsko dimenzijo Freudove in Lacanove psihoanalize. V treh natančno zamejenih intervencijah raziskuje vprašanja biti, svobode in komedije. Koncept biti analizira v razmerju do psihoanalitičnega pojma seksualnega in njegovih možnih ontoloških implikacij. Koncept svobode analizira preko pojma vzroka kot njenega notranjega pogoja. Komično in grozljivo raziskuje kot dva odgovora na isto temeljno konfiguracijo in zagato.
COBISS.SI-ID: 30016813
Članek obravnava Foucaultov »strukturalistični moment« v času objave Besed in reči. Foucault v nekem intervjuju vpelje pojem »strukturalistične filozofije«, ki jo razume kot analizo in diagnostiko sedanjosti. Ta orientacija filozofije na podlagi strukturalističnega mišljenja je obravnavana na konkretnem primeru foucaultovske arheologije kot razcepa med zgodovinsko raziskavo in teorijo dogodka. Ta razcep je navezan na problem razmerja med zgodovinsko kontinuiteto in diskontinuiteto.
COBISS.SI-ID: 31041069
Članek odgovarja na vprašanje, ali lahko Badioujevo dogodkovno pojmovanje komunizma, ki se opira, prvič, na boromejski vozel realnega, simbolnega in imaginarnega, in drugič, na natančnejšo razdelavo fikcijske strukture ideje komunizma, prispeva k našemu boljšemu razumevanju ideje o večnem v politiki, prav tako pa tudi h kritiki sodobnega nihilizma »politike brez politike«. Članek tudi pokaže, v čem se Badioujev pojem komunizma ločuje od drugih sodobnih poskusov razglašanja nenehne aktualnosti komunizma (Blanchot, Nancy, Negri in Hardt).
COBISS.SI-ID: 31040557
Eno neopaženih znamenj premika v sodobnem političnem diskurzu je specifični obrat, ki je doletel status govornega spodrsljaja, parapraxis. Če je politični spodrsljaj še pred nedavnim deloval kot reproduktivna prekinitev diskurza, je danes učinek formalnega, označevalnega govornega spodrsljaja vnaprej nevtraliziran, vnaprej konsenzualno toleriran, v nekem smislu neprepoznan – a prav suspenz spodrsljaja prinese njegovo objektivacijo, ki odpira možnost drugačne teorije spodrsljaja in politične para-prakse. To pa je tudi mesto, v katerem se na robovih svojih diskurzov soočita Foucault in Freud.
COBISS.SI-ID: 31041325
V članku Matjaž Vesel analizira epistemološki vidik razprave med kardinalom Robertom Bellarminom in Galileom o kopernikanski astronomiji. Galileo je v pismu Diniju (13. marec 1615) in t. i. Razmišljanjih o kopernikanskem mnenju (1615) podal prepričljive argumente, s katerimi je na eni strani nedvoumno pokazal, da je bil Kopernik sam »astronom filozof«, in na drugi strani, da je bila tudi ptolemajska astronomija utemeljena na filozofskih načelih, kar pomeni, da je astronomsko-filozofski program sploh edina mogoča in konsistentna rešitev.
COBISS.SI-ID: 30369837