Avtor v članku obravnava Adornovo estetiško teorijo v luči nekaterih drugih novejših estetiških teorij ter sočasne umetnosti modernizma in postmodernizma. Prek branj Adorno s strani Lyotarda, Wolfganga Welscha in Petra Bürgerja ter ob sočasni obravnavi avantgardne umetnosti preteklega stoletja preide avtor na obravnavo postmoderne umetnosti in t.i. »konca umetnosti«. Njen iztek sovpada z njeno komodifikacijo, ta pa s podobno komodifikacijo teorije. Njuno usodo deli tudi Adornova avtonomna umetnost.
COBISS.SI-ID: 35548205
Članek razvija širše teoretsko ozadje analize vloge dejanja v okviru onto-logične teorije pojavitve, opravljene v zadnjem letu raziskovanja. Izhodišče je teza, da v jedru Kantovega »kopernikanskega obrata« v filozofiji problem aficiranosti misli s »stvarjo misli«. Tezo podpirata dve osrednji problemski zastavitvi Kantove filozofije. Prva je ontološka, gre za Kantovo »transcendentalno razliko« med fenomenom in noumenom. Druga je logična, njeno jedro je kritika transcendentalnega videza. Zastavitvi uspe Kantu med seboj povezati šele v Kritiki razsodne moči, učinek povezave je dodaten, drugi »kopernikanski obrat«, s katerim se dovrši Kantova revolucija v načinu mišljenja.
COBISS.SI-ID: 36459821
V študiji, ki obravnava globalni kapitalizem in rasizem, je posebej obravnavano razmerje med časovnostjo transformacije in dojemanjem transformacije meje, razmerje, ki je na meji (ali je meja) med enim in ničem.
COBISS.SI-ID: 36421677
Dozdevek je pojem, ki ga je Lacan skoval, zato da bi predelal artikulacijo dveh radikalno heterogenih redov: simbolnega in realnega. Avtorica izhaja iz predpostavke, da je dozdevek pomemben za vrsto sodobnih diskurzov, ker je njegova poglavitna vloga, da zakrije ekonomijo užitka. Toda dozdevek lahko uspešno opravlja svojo funkcijo edino, če vanj verjamemo. Obenem pa dozdevek ostaja specifičen problem za samo psihoanalizo, kjer ima dvojno vlogo: kot sredstvo za dosego realnega in kot sredstvo za razkrivanje funkconiranja dozdevkov v vseh drugih diskurzov.
COBISS.SI-ID: 35881773
Študija odgovarja na vprašanje, zakaj in kako je Kopernik postal “kopernikanec”. Avtor zagovarja tezo, da temelji Kopernikova kritična naravnanost do obstoječega stanja astronomije in posledično tudi njegova rešitev teh težav, tj. heliocentrična ureditev planetarnih sfer, v njegovi filozofski, platonistični usmeritvi. Hipoteza Kopernikovega platonizma pojasnjuje vse bistvene poteze njeovega projekta. V njegovo delo vnaša enotnost in koherenco ter pojasnjuje povezavo med navidezno popolnoma nepovezanimi stvarmi, kot sta problematika ekvanta in kozmičnega reda.
COBISS.SI-ID: 36467501