Od antike naprej so umetnost razumeli kot veščino (ars), ki z mojstrsko in premišljeno rabo dane zaloge tem in oblik ustvarja nova dela, primerna namenu in konvencijam, po drugi strani pa kot delo navdiha, ekstatične obsedenosti (mania, furor poeticus), ki ustvarjalčevo lastno zavest in veščino zamenja s tokom predstav transcendentnega izvora. Porazsvetljenske ideologije umetnosti, ki so zvečine dajale prednost ideji navdiha, so ustvarjalno prekinitev zavestnega mišljenjskega procesa tolmačile na različne načine. Sprva (psevdo)religiozne, mitološke in metafizične razlage transcendentnih izvorov navdiha so med procesom družbene modernizacije vse bolj umikale kliničnim, psihološkim, psihoanalitičnim in antropološkim interpretacijam. Ta članek »umetnost« razume kot veščino (ars), ki s svojimi postopki v okvirih modernega literarnega polja namerno in po premišljenem načrtu ustvarja vtis, da literarno delo izvira iz »nemišljenja«, izven avtorjevega zavestnega nadzora, oblikovanja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36191021Sodni procesi, ki so v zadnjih desetletjih potekali zoper avtorje literarnih del (Klaus Mann, Thomas Bernhard, Salman Rushdie, Michel Houellebecq, Breda Smolnikar, Maxim Biller, Matjaž Pikalo, Goran Vojnović idr.), so odprli niz vprašanj, na katere literarna veda še ni ustrezno odgovorila. Ta vprašanja zadevajo koncept literarne avtonomije, strukturo literarne komunikacije, razmerja med pravno in literarno hermenevtiko, razmerja med fikcijo in realnostjo ter problem dveh podsistemov, ki tekmujeta za uveljavitev lastne definicije oz. interpretacije “fikcijskosti”, “dejstev”, “literarnosti” ipd. Namesto popreproščenih popularnih razlag skuša predavanje izpostaviti inkomenzurabilnosti v odnosu med dvema socialnima sistemoma, umetnostnim in pravnim, ki vnaprej onemogočajo adekvatno sodno obravnavo avtorjev, knjig in (užaljenih) bralcev. Raziskava se osredotoči na enega od takšnih »defamacijskih« procesov, namreč na izredno dolgo sojenje (1999-2007) slovenski pisateljici Bredi Smolnikar (knjiga Ko se tam gori olistajo breze, 1998). Temelji na diskurzivni analizi različnih besedil, ki so nastala v povezavi s tem paradigmatičnim procesom, in krajši empirični raziskavi. Na koncu so podani teoretični argumenti, ki utegnejo koristiti v prihodnjih primerih, ko bodo vnovič na preizkušnji odnosi med literarnim in pravnim sistemom.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36191277Karel Štrekelj (1859–1912) je imel na univerzi v Gradcu v letih 1899–1901 predavanja o slovenski literaturi. To so prva univerzitetna predavanja o slovenski književnosti v slovenskem jeziku. Hkrati je Štrekljeva Zgodovina več kot to: je monumentalna, klasično uravnotežena sinteza vse dotedanje vednosti o slovenskem slovstvu, podana na bogatem ozadju zgodovinskega, socialnega in zlasti jezikovnega razvoja.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 265906176Monografija obravnava poetični razvoj Jureta Detele in nakazuje politične posledice njegovega radikalnega pogleda na preoblikovanje človeškega odnosa z živalmi. Detela je vstopal v dialog z romantičnimi idejami in pesniškimi postopki, medtem ko njegova proto-teorija pesništva radikalno presega pojem ekopoezije. Avtorji prispevkov obravnavajo tudi povezave med Detelo in sodobnimi filozofi (Derrida, Agamben, Rancière, Žižek); proučijo vzporednice med Detelo in W. S. Marwinom; opozarjajo na pesnika Jibanananda Dasa; razpravljajo o prevajanju Detelove zbirke Mah in srebro (1983) v angleščino; in primerjajo jezik poezije in likovne umetnosti.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 20295432Na življenje J. L. Schönlebna, zgodovinarja, govornika, teologa in polihistorja, je v veliki meri vplival duhovniški poklic. Prav tako tudi ni mogoče spregledati njegove tesne vpetosti v širši evropski kontekst, ki jo je mogoče zaznati že samo iz njegovega obsežnega in vsebinsko širokega opusa. Raziskovanje njegove biografije pokaže kopico družbenih, kulturnih in fizičnih prostorov, ki so pomembno zaznamovali potek njegove življenjske poti, usmerjali njegova zanimanja in določali njegov opus. Prispevek je predstavil vpliv teh prostorov na Schönlebnovo življenje in njegovo ustvarjalnost; poudarek je bil na predstavitvi jezuitskega duhovno-miselnega prostora, saj je ta Schönlebna najmočneje zaznamoval in usmerjal njegovo delovanje tudi po izstopu iz reda.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 36086573