Knjiga se ukvarja s pomenom korespondence Žige Zoisa za razvoj narodnih prerodov Slovencev in Slovanov. Baronova pisemska mreža je na koncu 18. in na začetku 19. stoletja v razsvetljensko literarno republiko povezala največje duhove Srednje Evrope in Balkana. Z vozliščema v Ljubljani in na Dunaju ni usmerjala le slovenskih literatov in jezikoslovcev, temveč poganjala tudi druge slovanske kulturne nacionalizme na območju Avstrijskega cesarstva.
COBISS.SI-ID: 252952576
Monografija Literatura med dekonstrukcijo in teorijo obravnava literaturo kot vsakdanjo, institucionalno prakso. Avtor hkratno bere obe dosedanji obravnavi literature in vsakdanjega: dekonstrukcijo filozofije vsakdanje govorice in novo zgodovinopisje literarne institucije. Oba projekta avtor bere na ozadju njunih skupnih zgodovinskih pogojev, vse od njunih ključnih soočenj v času padca berlinskega zidu (razprava Derrida/Searle, razprava Jameson/Ahmad) do njunih kanonizacij v času padca newyorških dvojčkov (Derrida pri J. Butler, Moretti pri G. Spivak).
COBISS.SI-ID: 275173376
To poglavje je umeščeno v obsežen kolektivni pregled zgodovine literarnih kultur Srednje in Vzhodne Evrope, ki je nastajal pod okriljem zveze AILC/ICLA (ur. John Neubauer in Marcel Cornis Pope), in sicer v sekcijo (4. zv.), posvečeno nacionalnim pesnikom. Podane so osnovne poteze Prešernovega življenja in njegove kanonizacije ter kritični pretres uveljavljene teze o »slovenskem kulturnem sindromu«. Kakor večina prispevkov k temu referenčnemu zborniku tudi to poglavje sicer kanonizacije Prešerna še ne obravnava v primerjalni perspektivi; pač pa prav ta zbornik kot celota s svojo sopostavitvijo včasih težko dostopnih podatkov o nacionalnih pesnikih iz regije (Mickiewicz, Mácha, Petőfi, Bialik, Eminescu, Prešeren, Njegoš) omogoča zasnovo pravih primerjalnih raziskav njihove kanonizacije.
COBISS.SI-ID: 32124717
Knjiga se razvejanega področja, za katerega je v rabi tudi termin postklasična naratologija, loteva iz dveh literarnovednih perspektiv: historično razvojne in sistematske ali teoretično metodološke. Tako zajame pojav, ki v slovenski literarni vedi doslej še ni bil obravnavan na ta način in v takem obsegu in se pri tem osredotoči na verbalne pripovedi. Prvi del knjige se ukvarja s teoretskimi preliminarijami, vpeljavo temeljnih pojmov in terminološkimi vprašanji, določitvijo predmeta raziskovanja in definicijami pripovedi. Drugi del sledi zgodovini teorij pripovedi in oblikovanju njenega pojmovnega instrumentarija skozi več razvojnih faz. Tretji del pregleda slovenske dosežke in jih primerja z razvojem mednarodnih raziskav. Četrti del pa preverja aplikabilnost sodobnih pripovednoteoretskih teženj ob konkretnem gradivu. Obravnava koncept vsevednega pripovedovanja, vidike naratologije drame in pojav pripovednosti v dramatiki Dušana Jovanovića, razvoj naratologije družbenih spolov, vpeljavo pripovednoteoretskih kategorij v raziskovanje avtobiografij in zaokroži razpravljanje z vstopom na interdisciplinarno področje t. i. historiografske naratologije.
COBISS.SI-ID: 272774144
Juvanova knjiga raziskuje asimetrična razmerja med obrobnim literarnim poljem, kakršno je slovensko, in svetovnim literarnim sistemom. V prvem delu razgrinja zgodovino ideje in praks svetovne književnosti od Goetheja do današnjega globalizma in transnacionalizma, nato pa se loti “slovenjenja” svetovne književnosti in “svetovljenja” slovenske. Posveti se zakoreninjeni predstavi, po kateri naj bi slovenska književnost zaradi svoje vpreženosti v narodno gibanje 19. stoletja žrtvovala svojo individualnost in estetskost. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi« oziroma »slovenskem kulturnem sindromu« je nastala v glavnem zaradi primerjav slovenskega slovstva z zahodnimi literarnimi središči in zanemarjanja podobnosti z množico drugih obrobnih ali polobrobnih evropskih književnosti.
COBISS.SI-ID: 264144640