Knjiga je nemška izdaja razširjene, aktualizirane, strukturno spremenjene in glede znanstvenega aparata dopolnjene slovenske izdaje Ribič, kje zdaj tvoja barka plava? iz 2007. Opisuje oblikovanje slovensko-hrvaške kopne meje in izpostavlja problematiko meje na morju. Osvetljuje okoliščine in težnje avstrijskih in italijanskih istrskih štetij prebivalstva od 1846 do jugoslovanskega 1945. Glede meje na morju se osredotoča na pravico do gospodarjenja – ribolova v Piranskem zalivu od prvih pisnih omemb do slovenske in hrvaške osamosvojitve. Na osnovi arhivskih virov in zakonov pojasnjuje zapleteno problematiko, ki jo bo reševalo arbitražno razsodišče.
COBISS.SI-ID: 34836525
Prebivalstvo Bele krajine in Kostela se je v zgodnjem novem veku opredeljevalo za Hrvate in svoj jezik imenovalo hrvaški. Hrvaško ime je bilo razširjeno še v slovenskih obrobnih pokrajinah Prekmurju in Prlekiji. Pešanje in ugasnitev tega pojava do konca 18. oz. začetka 19. stoletja sta povezana z več dejavniki, med katerimi je bil odločilen ta, da se obravnavana območja niso vključila v hrvaški politični prostor. Razširitev hrvaškega imena na omenjene slovenske pokrajine je bila del procesa imenske kroatizacije Slavonije, ki so jo sprožile osmanske ozemeljske osvojitve na Balkanu in v Panoniji v 15. in 16. stoletju. Hrvaško ime se je v zgodnjem novem veku uveljavilo tudi na delu slovenskega ozemlja. Prlekija, Prekmurje in Bela krajina so prišle v skupen državni okvir z ostalim slovenskim etničnim ozemljem kot zadnje; prej so živele z današnjim hrvaškim prostorom v kulturni interakciji, kar je v njih privedlo do kroatizacije lingvonima in do pojava hrvaškega etnonima, ki sta kasneje izginila.
COBISS.SI-ID: 262959360
Član programske skupine Miha Preinfalk in soavtor Mariano Rugále sta med več kot sto mlajšimi plemiškimi rodbinami na Slovenskem izbrala 40 rodbin oziroma posameznikov, pri čemer sta upoštevala predvsem štiri kriterije; pridobitev plemiškega naslova po ukinitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806, dovolj zbranih podatkov, povezanost s slovensko zgodovino in pripravljenost še živečih članov rodbin pri dopolnjevanju podatkov. Delo predstavlja plemiške družine, ki niso tako znane kot Auerspergi, Herbersteini, Zoisi in Valvasorji, so pa to rodbine, ki so, če niso izumrle, ostale na Slovenskem tudi po drugi svetovni vojni. Plemiški naziv je posameznik prejel večinoma kot nagrado za izjemne dosežke, torej se je bilo zanj treba tako ali drugače izkazati v službi države in cesarja. Vezan je bil na ljudi, ki so izstopali iz povprečja in imeli pomembno vlogo pri ustvarjanju zgodovine.
COBISS.SI-ID: 260578304
Trije izvirni znanstveni članki sodelavcev programske skupine o vlogi gradov na Slovenskem. Članki so znanstveni prispevki v tematski številki revije Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino »Iz zgodovine slovenskih gradov«. Obravnavajo grad kot središče zemljiškega gospostva na Kranjskem, grajsko politiko grofov Celjskih in gradove na Slovenskem kot upravna središča. Raziskovanje gradov, njihovih lastnikov in upravljalcev se je v slovenskem zgodovinopisju razcvetelo v bližnji preteklosti, prinaša pa nova spoznanja, ki omogočajo novo razumevanje zgodovine slovenskega prostora in njegovih prebivalcev v širokem časovnem okviru od srednjega veka do sodobnega časa.
COBISS.SI-ID: 263437312
Razprava obravnava življenje mesta Gorica v času 1. svetovne vojne. Mesto je bilo v središču bojev, med ognjenima črtama avstro-ogrske in italijanske vojske. Preplet zgodovinskih dogodkov v mestu je odražal kronologijo prve svetovne vojne in soške fronte ter notranjo dinamiko, ki je bila značilna za nacionalno mešano mesto na robu državnega ozemlja. Začetek vojne je prinesel izkušnjo mobilizacije, vračanje prvih ranjencev, aretacije, internacije in konfinacije. Po vzniku bojev na soški fronti maja 1915 je mestno prebivalstvo spoznalo izkušnjo begunstva, živelo je v pomanjkanju, s številnimi boleznimi ter povsod prežeči smrti. Po koncu bojev po 12. soški ofenzivi se je začela akcija obnove ter vračanja beguncev v domovino. Ob koncu vojne je oblast v mestu prevzel Pokrajinski odsek Narodnega sveta v Ljubljani, skrb za varnost pa (slovenski) 2. gorski strelski polk. Toda po premirju med Avstrijo in Italijo 3. novembra 1918 je mesto prevzela italijanska uprava in začelo se je obdobje novih težkih preizkušenj.
COBISS.SI-ID: 33780269