Avtorja sta med več kot sto mlajšimi plemiškimi rodbinami na Slovenskem izbrala 40 rodbin oziroma posameznikov, pri čemer sta upoštevala predvsem štiri kriterije; pridobitev plemiškega naslova po ukinitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806, dovolj zbranih podatkov, povezanost s slovensko zgodovino in pripravljenost še živečih članov rodbin pri dopolnjevanju podatkov. Delo predstavlja manj znane plemiške družine, ki so, če niso izumrle, ostale na Slovenskem tudi po drugi svetovni vojni. Plemiški naziv je posameznik prejel večinoma kot nagrado za izjemne dosežke, torej se je bilo zanj treba tako ali drugače izkazati v službi države in cesarja. Plemiški naziv je bil torej vezan na ljudi, ki so tako ali drugače izstopali iz povprečja, in imeli tudi zato pomembno vlogo pri ustvarjanju zgodovine.
COBISS.SI-ID: 270466560
Leta 1689 je v delu »Die Ehre des Herzogthums Crain« Janez Vajkard Valvasor objavil poročilo o prikazovanju duha pokojne Marije Elizabete pl. Gallenberg v graščinah Novi dvor in Stari dvor pri Radečah. V prikazovanjih duha med 15. in 25. januarjem 1684 prepoznamo že tisočletja znan in opisovan zunajčutni fenomen. Novodvorska prikazovanja so eden najstarejših podrobno opisanih in preiskanih paranormalnih dogodkov na Slovenskem, ki niso izhajala iz cerkvenega miljeja oziroma verskih čudežev in prikazanj svetih oseb, marveč iz laiške sredine. S preučevanjem tovrstnih pojavov je bilo mogoče rekonstruirati pomembne družbene paradigme, zlasti o odnosu do smrti.Novodvorski dogodki prislikavajo podobo prepletanja kolektivnih zavesti z visoko in ljudsko kulturo.
COBISS.SI-ID: 268611328
Ko je avtor pred nekaj leti zavrnil možnost, da bi kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) lahko umrl v t. i. Valvasorjevi hiši v Krškem, na katere pročelju je od leta 1894 vzidano spominsko znamenje, je z veliko mero gotovosti zapisal, da je bila polihistorjev zadnji dom druga hiša, oddaljena nekaj deset metrov od napačne hiše. Namen monografije je osvetliti obe hiši v luči vseh dosegljivih podatkov in razjasniti morebitne dileme o tem, katera je prava. V ospredju raziskave sta vprašanje, komu je v polihistorjevem času pripadala t. i. Valvasorjeva hiša, in historiat hiše, ki je bila v resnici v lasti kranjskega polihistorja.
COBISS.SI-ID: 269888512
Članek ovrednoti pomen srednjeveških računskih knjig slovenskega prostora pri raziskovanju različnih tem s področja okoljske zgodovine. Pri tem se v prvi vrsti osredotoča na tipe, kvaliteto in kvantiteto informacij, ki jih nudijo zadevni viri. Potencialne teme se v prvi vrsti navezujejo na različna področja iz gospodarske zgodovine, kar pa ne izključuje a priori ostalih sfer človekovega poseganja v naravo in sobivanja z njo. Eden bistvenih potencialov, ki odlikuje računske knjige in sorodne vire v primerjavi z drugimi, je možnost izvajanja kvantitativnih raziskav. Izdatno je mogoče izpovedno moč računske dokumentacije povečati s kombinirano uporabo dodatnih pisnih virov, za srednjeveško obdobje največ urbarjev in listin. Predvsem pa ostaja doslej še neizkoriščen potencial v interdisciplinarnih raziskavah, kjer bi bili podatki iz računskih knjig podprti z arheološkimi dognanji ter fizikalnimi, kemičnimi in biološkimi analizami pridobljenega materiala.
COBISS.SI-ID: 36687149
Poglavje v monografiji obravnava slovensko zgodovinopisje in slovenski kolektivni spomin na 1. svetovno vojno v Kraljevini SHS/Jugoslaviji ter ugotavlja, da je bilo mesto spomina odvisno od vsakokratne državne skupnosti, v kateri so živeli Slovenci po letu 1918. Ugotavlja tudi, da je 1. svetovna vojna poslala konstitutivno element slovenske zgodovine 20. stoletja šele v 80ih letih 20. stoletja, medtem ko je obdobje neposredno po 1. svetovni vojni označevala diskusija o državotvornih tematikah, ki so utemeljile jugoslovansko državno skupnost med vojno in postale del kolektivnega javnega spomina po letu 1918.
COBISS.SI-ID: 35913005