Konferenca ob 100-letnici smrti pomembnega filologa in folklorista Karla Štreklja je povezala slovenske literarne zgodovinarje, jezikoslovce, etnologe in folkloriste, ki so v interdisciplinarnem duhu osvetlili pomen Štrekljevega dela, njegovih velikih načrtov in uresničenih ciljev. Za vsako od teh ved je bil Štrekelj na katerem od njenih raziskovalnih področij pionir. Na eni strani je ohranjal širino filološkega duha, na drugi pa se spoprijemal s specifičnimi problemi, ki so ob vse večji metodološki specializaciji poslej tlakovali raziskovalna polja osamosvajajočih disciplin.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 34239533Monografija se osredinja na triado: uprizoritve, ustvarjalci in raziskovalci. Ti so ugotovili, da so vsi deli triade povezani in sovisni. Vendar raziskovalci niso edini, ki raziskujejo kulturno dediščino, tudi ustvarjalci berejo strokovno literaturo in iščejo stik z raziskovalci. Aktualna so vprašanja o oblikovanju in poustvarjanju kulturne dediščine na eni strani in na drugi okviri Unescove opredelitve. V knjigi so povezana gledišča raziskovalcev in ustvarjalcev, da bi odkrili, kako oblikujejo in soustvarjajo rituale, tako teoretično kakor praktično. Obravnavani so naslednji problemi: -stiki med raziskovalci in (po)ustvarjalci in njihovi pogledi, -strategije pogajanja in prenos znanja med njimi, -ustvarjalci kot domači raziskovalci in vez med uprizoritvami in raziskovalci, -ustbarjalci, uprizoritve, raziskovalci in Unescova oznaka kulturne dediščine, -kulturne ustanove, izobraževanje ustvarjalcev folklore.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 265279744Predstavljeno je delo Jerneja Kopitarja na področju jezikoslovja in ljudskega slovstva v času razsvetljenstva in romantike, predvsem v luči sodelovanja z J. Grimmom in V. S. Karadžićem. Kopitar (1780–1844), slovenski jezikoslovec, cenzor in skriptor na Dunaju, je bil eden od utemeljiteljev slavistike in avtor prve slovenske znanstvene slovnice (1809). Prevedel je Brižinske spomenike ter izdal Kločev glagolit (1836). Bil je razgledan filolog in si je dopisoval s številnimi izobraženci tistega časa, med drugim tudi z J. Dobrovským ter J. in W. Grimmom. Bil je mentor V. Karadžiću in ga je spodbujal k pripravi izdaj ljudskega slovstva, slovarjev in slovnice; pri nastajanju marsikaterega Karadžićevega dela je tudi aktivno sodeloval. Predstavil ga je velikemu nemškemu filologu J. Grimmu, ki je Karadžićevo delo strokovno usmerjal in mu utiral pot v svet. Predstavljeno je tudi, kako so se prepletale poti bratov Grimm, Kopitarja in Karadžića.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34596909Po petnajstih letih se je Poletna šola vizualnega preselila v Ljubljano in se preimenovala v Poletno šolo vizualne etnografije. Udeležilo se je je 10 slušateljic in slušateljev, od tega dve iz tujine. Mentor video produkcije je bil N. Križnar, mentor montaže M. Peče. Gost Poletne šole je bil Paolo Parmeggiani z Univerze v Vidmu. Po predstavitvi metodologije vizualne etnografije in po vajah snemanja in kadriranja so slušatelji izbrali temo, jo raziskali in pripravili scenarij. Posneli so gradivo, ga popisali in izdelali montažni načrt ter zmontirali film. Nastalo je pet filmov iz ljubljanskega okolja: o zelenjavarju, ki vsak dan prodaja na ljubljanski tržnici, o Kavalirju, prevozni službi v centru mesta, o izposoji koles, o tiskarju Drpiču in film o značilnih mestnih lokacijah. Ob koncu šole je bila v ZRC SAZU javna predstavitev za udeležence šole in protagoniste filmov.
D.10 Pedagoško delo