Vse do 1860 so otroci praviloma izbirali duhovništvo kot glavni poklic. 1. Zato je pomembno vprašanje socializacije, primarne v podeželskem (avtentičnem) in sekundarne v urbaniziranem (»neavtentičnem«) okolju. ». 2. V veliki meri so vplivali na civilizacijski proces (po Eliasovu) v razmerju do telesa, jezika, narodovanja; 3. Bili so tudi zbiralci ljudske kulture, in izbirali pomembne etnične oziroma narodne sestavine.
COBISS.SI-ID: 32193069
Hrana kot pomembna sestavina družabnega in javnega življenja družbenih elit je skromno raziskana, enako tudi ohranjenost jedilnih navad višjih plasti med drugimi družbenimi skupinami. Kuhinjski pripomočki, recepti in njihova izmenjava, inovacije pri pripravi obrokov in kuhinjski opremi, sprva znčilne samo za elite, so danes domači večini gospodinjstev. Gospodinje iz višjih plasti so bile pomembne tudi pri uvajanju novih jedi, začimb, konzerviranju zelenjave, sadja, porabi industrijskih živil.
COBISS.SI-ID: 31252525
Sistematično so obdelani začetek uporabe filmske kamere v etnologiji, produkcije etnografskega filma v Goriškem muzeju in ustanovitev Poletne šole vizualnega. Prikazana so metodološka in programska izhodišča šole in njihov razvoj na podlagi izkušenj mentorjev in razvoja vizualne etnografije. Orisani so prispevki mentorjev ( A. Jablonko z učenjem t. i. vizualnih zapisov. Podani so predlogi za povezovanje veščin observacijskega snemanja in muzejske raziskave in razstave. Dodana je filmografija Poletne šole vizualnega 1998–2008.
COBISS.SI-ID: 14828850
Članek obravnava ustno izročilo in pripovedi o nekaterih slovenskih bajeslovnih bitjih, ki spremljajo letni krogotok in kritične točke v njem: poletni in zimski kres, pomladne in jesenske prehode. Obravnavane so spreminjajoče se podobe pripovedi o ljudskem verovanju, kakor nastajajo v nenehno spreminjajočih se kulturnih in družbenih kontekstih. Nadnaravna bitja in duhovi namreč v sodobnih verovanjskih in pripovedih dobivajo demitizirano podobo.
COBISS.SI-ID: 32015661
Po 2. svetovni vojni si je socialistična ideologija prizadevala usmerjati znanost na podlagi dialektičnega in historičnega materializma. V etnologiji so te zahteve odmevale le deklarativno. Šele na začetek 60. let sodijo razprave o disciplinarnem habitusu; v njih so opazno odmevali historično-materialistični argumenti. Glavni akter teh razprav je bil Slavko Kremenšek. Njegova prizadevanja so predstavljena z upoštevanjem njegovih spisov in osebnih pripovedi.
COBISS.SI-ID: 32223533