Predstavljene so najzaslužnejše osebnosti, ki so v več ko tristoletnem obdobju, od baroka do moderne, ohranjali slovensko slovstveno dediščino in o njej zapisali prve komentarje. 18 osebnosti iz slovenske slovstvene in kulturne zgodovine je osvetljeno v novi luči, kar pomeni, da so nekateri uveljavljeni (K. Štrekelj, J. V. Valvazor, S. Vraz), zapostavljenii (P. Dajnko, A. Murko, A. Pavel, M. Ravnikar-Poženčan) ali docela prezrti (G. Krek, G. Križnik, V. Urbas) na novo ovrednoteni. Snov je pregledno po poglavjih dosledno enako razvrščena, učinkuje kot nekakšen kronološki leksikon, čeprav avtorica tudi tokrat ustvarja novo terminologijo. Knjiga odpravlja dolg slovenske filologije, etnologije in kulturne zgodovine, da z doslej neopaženimi odkritji utrjujejo avtoričino tezo o pomenu slovstvene folklore za slovensko narodno identiteto.
COBISS.SI-ID: 264367616
Članek obravnava rabo in zaščito lokalnih jedi in izročila prehrane v sodobni slovenski družbi. Kultura hrane je pomemben del nacionalnega in pokrajinskega izročila in zato ni le gospodarsko, temveč tudi politično in družbeno pomembna. Etnologi je niso pogosto raziskovali kot del načina življenja. V zadnjih desetletjih so se slovenski raziskovalci zanimali za več povezanih tem, zlasti za krajevno značilne jedi in prehranske produkte in za zaščito njihovega geografskega izvira in oznak na ravni Evropske unije. Leta 2008 je slovenski Državni zbor potrdil Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), kar je spodbudilo pripravo Registra žive kulturne dediščine. Na ta način si etnologi prizadevajo opozoriti na pomen krajevnih izdelkov in jedi iz vidika nesnovne dediščine. Ob tem pa se je nanizalo nekaj zanimivih vprašanj: npr., kako predstaviti prehransko kulturo različnih družbenih in etničnih skupin, ki živijo v Sloveniji; ali je kulinarično izročilo Slovencev res tako enovito, kakor se je kazalo do zdaj; kdaj določena hrana in jedi postanejo kulinarično izročilo; in, ali je hrana del snovne ali nesnovne dediščine.
COBISS.SI-ID: 35146541
Izdelava nacionalnega seznama nesnovne kulturne dediščine je velik izziv za etnološko metodologijo preučevanja kulturne dediščine. Avtor usmerja pozornost na pomen trikotnika, ki povezuje ustvarjalce, raziskovalce in uporabnike kulturne dediščine; ta lahko na novo definira vlogo kulturne dediščine v znanosti in v družbi.
COBISS.SI-ID: 35215149
Avtorica obravnava poglavje iz zgodovine hrvaške in slovenske etnologije, zlasti čas 50. let prejšnjega stoletja, ko sta bili obe nacionalni vedi zaposleni z razmerjem med splošno in regionalno/nacionalno etnologijo. Univerzitetna profesorja Branimir Bratanić v Zagrebu in Vilko Novak v Ljubljani sta oba sledila sodobnim razpravam v evropski etnologiji (EE). Predstavila sta "novosti" in zagovarjala zlitje različnih nacionalnih tradicij v EE, tako da sta jih prilagodila strokovnemu izročilu in trenutnemu položaju v svojih deželah, kakor tudi potrebam izobraževanja in raziskovanja. Zaradi tega študija vključuje primerjalno predstavitev izbranih disciplinarnih konvergenc in divergenc do obravnavanega časa: vezi med hrvaško in slovensko etnologijo so se pokazale pri koneptualizaciji raziskovalnega polja, institucionalne zgodovine in pri stikih med raziskovalci.
COBISS.SI-ID: 35077421
Prispevek temelji na etnografski terenski raziskavi delovnih migracij v Istri ter na analizi izbranih literarnih prispevkov, ki neposredno ali posredno interpretirajo Šavrinke, Šavrine in Šavrinijo ter so imeli ključno vlogo pri šavrinizaciji severnoistrskega podeželja. Današnje razumevanje Šavrinije namreč izhaja iz polpretekle literarne produkcije, osredotočene na istrske preprodajalke z jajci - Šavrinke, etnografski podatki pa razkrivajo odtenke prekrivanja, prepletanja in razhajanja med stvarnimi preprodajalkami in literarnimi upodobitvami Šavrink ter opozarjajo na pomen materialnih okoliščin pri oblikovanju literarnih in regionalnih simbolov.
COBISS.SI-ID: 50450018