Vsako drugo leto organiziramo simpozij GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI, ki se ga udeležijo predstavniki raziskovalnih, pedagoških in vladnih ustanov ter uporabnikov iz Slovenije. Leta 2012 je bil 11. simpozij. Izšla je knjiga s 27 prispevki. Vsako tretje leto organiziramo znanstveni posvet NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI. Leta 2014 je bil tretji simpozij. Namen posveta je predstaviti interdisciplinarne znanstvene razprave s področja naravnih nesreč. Ob posvetu izide monografija z istim naslovom. Vsako drugo leto organiziramo znanstveni posvet SLOVENSKI REGIONALNI DNEVI. Doslej je bilo šest dogodkov, zadnji leta 2014. Namenjeni so predstavitvi izvajanja in priporočil za izvajanje regionalne politike v Sloveniji in soočenju mnenj.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
Glavni namen projekta SyCULTour je izboljšanje upravljanja s kulturnimi vrednotami na ruralnih območjih, s čimer bi pospešili njihov gospodarski in družbeni razvoj. Dragocena snovna in nesnovna dediščina predstavlja velik teritorialni kapital. V projektu smo zato ustvarili, implementirali in promovirali model upravljanja s kulturnimi vrednotami na ruralnih območjih. Z modelom smo ustvarili »vodnik« za različne deležnike, ki želijo izkoristiti kulturne vrednote v turistične, izobraževalne, oglaševalske in podobne namene, ki v krajevna gospodarstva prinašajo nove razvojne spodbude. Da ne bi model ostal mrtva črka na papirju, je potrebno poskrbeti za njegovo promocijo. Proces bo pospešila virtualna zbornica, katere naloga bo širiti njegovo uporabo na ostala območja Jugovzhodne Evrope. Delovala bo kot orodje na svetovnem spletu in preko nje si bodo ruralna območja lahko izmenjavala izkušnje in rezultate dobrih praks pri upravljanju kulturnih vrednot. Da bi lahko izboljšali trenutno upravljanje kulturnih vrednot, bomo na podlagi izkušenj pripravili tudi priporočila za konkretne krajevne, regionalne, nacionalne in nadnacionalne dokumente. Projekt je sofinanciran s strani transnacionalnega programa Jugovzhodna Evropa in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
1) Vodja programske skupine Blaž Komac ureja revija ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA. To je vodilna slovenska znanstvena revija s področja geografije, ki je v zadnjem desetletju pridobila pomen na območju Srednje in Južne Evrope. Indeksirana je v SCI-E in Scopusu. Od leta 2010 ima faktor vpliva, ki je bil leta 2011 najvišji v Sloveniji. Od leta 2014 so vse številke (od 1952) dostopne na medmrežju ags.zrc-sazu.si. 2) Član programske skupine Matija Zorn ureja revijo GEOGRAFSKI VESTNIK, ki jo izdaja Zveza geografov Slovenije. To je najstarejša slovenska geografska znanstvena revija, ki pa objavlja tudi metodološke in pregledne članke in poročila o delu ustanov in društev. Revija je dostopna na http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/publikacije/geografskivestnik.aspx. 3) Janez Nared in David Bole sta bila gostujoča urednika v reviji Regions (številka 293), ki jo izdaja Regional Studies Association, na temo uporabe kulture in dediščine v regionalnem razvoju ter na temi gorskih območij in javnega potniškega prometa v metropolitanskih regijah. 4) Vodja programske skupine Blaž Komac ureja revijo UJMA, ki jo izdaja Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije. V svetovnem merilu je to edina revija, ki na enem mestu prinaša celovit pogled na naravne nesreče. Doslej je izšlo 28 letnikov. Revija je dostopna na: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=li11.htm.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
Exploring Cultural Spaces of Europe, URBANC, Mimi (urednica 2014–). Dunaj: Peter Lang Verlag. Zbirka prinaša vrhunske monografije s področja jezikov, kultur in družb srednje in jugovzhodne Evrope s posebnim poudarkom na Slovenijo. Cilj zbirke je objaviti poglobljene študije s področja humanistike in družboslovja ne le raziskovalcev z ZRC SAZU, ampak tudi drugih avtorjev iz Slovenije in tujine. Prvi zvezek je izšel, drugi je v pripravi.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
Predstavljeni so bili učinki bojevanja na naravno pokrajino na primeru soške fronte, ki je pretežno potekala na kraškem območju. Na soški fronti se je bojevalo okrog milijona in pol vojakov, zahtevala pa je približno 200.000 žrtev; okrog 700.000 vojakov je bilo ranjenih ali zajetih. Plitva preperelina in redkejša poraščenost sta značilni za pretežno kraško območje. Sledi eksplozij so v apnenčasti pokrajini po sto letih težje vidni kot bombni kraterji v debeli preperelini nekaterih vzporednih bojišč (npr. Verdun v Franciji). Vzdolž soške fronte je bila pokrajina najbolj spremenjena zaradi odstranitve rastja kot posledice eksplozij ter zaradi kopanja v preperelino (jarki). Odstranitev rastja je bila začasna, saj se je povečini obnovila v naslednjih desetletjih. Čas »okrevanja« je bil odvisen od nadmorske višine in količine organskega gradiva na prizadetem območju. Na podlagi opazovanj »okrevanja« naravne pokrajine po nekaterih sodobnih naravnih nesrečah na tem območju, traja naravno »okrevanje« manj kot desetletje v nižinskih območjih z bogatim humusnim slojem oz. dlje, kjer tega sloja ni. V kraškem visokogorju lahko »okrevanje« traja tudi več stoletij, saj poteka v odsotnosti biotskih dejavnikov.
B.04 Vabljeno predavanje