Dosežek se nanaša na slovar slovenskih eksonimov, ki je objavljen v naši najbolj ugledni zbirki elektronskih slovarjev Termania in je kot takšen pomemben referenčni vir. Slovar, iz katerega je mogoče črpati informacije o stanju rabe slovenskih eksonimov in njihovih poglavitnih tujejezičnih ustreznic, je zasnovan kot prispevek k nadaljnjemu poenotenju rabe slovenskih eksonimov. Za zdaj je njihova raba neenotna, čeprav smo z analizo zbranega gradiva ugotovili, da se razlike sčasoma vendarle zmanjšujejo. Poenotenje v javni, strokovni in znanstveni rabi bo omogočilo povsem nedvoumno identifikacijo poimenovanih pojavov in objektov. Z etimološkimi razlagami vključenih eksonimov smo pripravili gradivo za njihovo dokončno standardizacijo, z njihovim sistematičnim beleženjem pa poskrbeli, da ta pomemben segment slovenskega jezika ne bo utonil v pozabo. S tem ne prispevamo le k ohranjanju jezikovne dediščine kot pomembnega segmenta naše kulturne dediščine, ampak tudi k ohranjanju nacionalne identitete. Zajeti eksonimi bogatijo tudi mednarodno zakladnico tovrstnih imen in so nedvomno pomembna sestavina svetovne jezikovne dediščine. Leta 2000 je bila za eksonim sprejeta naslednja mednarodno veljavna definicija: Eksonim je zemljepisno ime v določenem jeziku za geografski pojav zunaj območja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. Primeri: Warsaw je angleški eksonim za Warszawa, Londres francoski za London, Mailand nemški za Milano. Uradno latiniziran endonim Moskva za Mockвa ni eksonim, kot tudi ne pinjinski zapis Beijing, medtem ko je eksonim ime Peking. Združeni narodi priporočajo minimalizirati rabo eksonimov v mednarodni komunikaciji. V slovar je vključenih 5044 najpogosteje rabljenih eksonimov oziroma podomačenih tujih zemljepisnih imen, ki smo jih izbrali izmed več kot 50.000 evidentiranih različnih oblik tovrstnih zemljepisnih imen. Vsak eksonim opredeljuje kar 34 rubrik, razvrščenih v sedem pojmovnih skupin. Poleg temeljnih značilnosti slovenskih eksonimov (slovarska iztočnica v imenovalniku in rodilniku, pridevniška oblika, njihovo originalno ali izvirno ime, jezik izvirnega imena) so zanje navedeni tudi njihovi prevodi oziroma imenske oblike v večini glavnih svetovnih jezikov (angleščina, francoščina, nemščina, španščina in ruščina) ter v jezikih sosednjih držav (italijanščina, hrvaščina in madžarščina), temeljni geografski podatki (pomenski tip, lega glede na celino oziroma ocean ter državo oziroma morje in zemljepisne koordinate), drugi atributi (vrsta podomačenja, status njihove standardizacije, priporočljivost rabe in morebitno alternativno ime), navedba vira oziroma oblika zapisa imenske oblike v devetih najbolj referenčnih slovenskih atlasih (Cigaletov Atlant (1869–1877), Orožnov šolski atlas (1902), De Agostinijev šolski atlas (1941), Medvedov Veliki atlas sveta (1972), Veliki družinski atlas sveta (1992, 1996), Atlas 2000 (1997), Monde Neuf (2003), Šolski atlas Mladinske knjige (2005), Veliki atlas sveta (2005)) in drugih virih, v rubriki razno pa je za večino eksonimov podana razlaga o njihovem izvoru oziroma pomenu, na koncu pa so kot opombe nanizane še razne z njimi povezane zanimivosti.
F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 268673280Simpozij obravnava aktualna vprašanja regionalnega razvoja v Sloveniji, pri čemer je vsako leto izbrana specifična osrednja tema. Leta 2013 so bili Slovenski regionalni dnevi 24. in 25. oktobra v Rimskih Toplicah, kjer smo razpravljali o novi finančni perspektivi, pomembno vlogo na simpoziju pa smo namenili tudi vprašanjem razvoja podeželja in varstvu kulturne dediščine. Simpozij smo organizirali v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenskim regionalno razvojnim skladom, Regionalnim centrom za razvoj Zasavje ter Občino Laško, udeležilo pa se ga je prek 160 udeležencev.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 269093376Člani programske skupine urejajo naslednje knjižne zbirke: 1) Geografija Slovenije (Drago Perko, Drago Kladnik) 2) Georitem (Drago Perko, Drago Kladnik), 3) Regionalni razvoj (Janez Nared, Nika Razpotnik Visković), 4) Naravne nesreče v Sloveniji (Matija Zorn, Miha Pavšek, Rok Ciglič, Blaž Komac), 2) Geografski informacijski sistemi v Sloveniji (Drago Perko, Rok Ciglič, Matija Zorn). Knjižna zbirka Geografija Slovenija je najstarejša geografska zbirka pri nas. Redno izhaja od leta 1999, doslej je izšlo 23 monografij na več kot 5000 straneh. Knjižna zbirka Georitem izhaja od leta 2007, doslej je izšlo 22 monografij. V zbirki Regionalni razvoj so izšle štiri monografije, tri monografije v zbirki Naravne nesreče v Sloveniji in 11 monografij v zbirki Geografski informacijski sistemi v Sloveniji.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
Vodja programske skupine je glavni urednik (C.05) in član uredniškega odbora (C.06) revije Acta geographica Slovenica, ki je kot vodilna slovenska znanstvena revije s področja geografije indeksirana v SCI Expanded in v Scopusu. Od leta 2010 ima faktor vpliva. Revija je začela izhajati leta 1952 kot Geografski zbornik/Acta geographica (ISSN 03734498). Pod tem imenom je izšlo 42 letnikov. Leta 2002 se ji je priključila revija Geographica Slovenica (ISSN 03511731), ki je izhajala od leta 1971. Zadnji, 35. letnik je izšel leta 2002. Od leta 2003 oziroma letnika 43 je ime združene revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Vse številke od prve dalje so dostopne na medmrežju ags.zrcsazu.si
C.05 Uredništvo nacionalne revije
V projektu OTREMED (Orodje za strateško prostorsko načrtovanje v Sredozemlju) smo spremljali poglavitne razvojne izzive in dejavnike, ki vplivajo na prostorsko kohezijo in konkurenčnost evropskega Sredozemlja. Razvili smo orodje za enotno prostorsko in regionalno planiranje na obravnavanem območju – SDIMED (Prostorsko-podatkovna infrastruktura za območje evropskega Sredozemlja), ki temelji na izbranih razvojnih kazalnikih in dejavnikih. Kljub naravnogeografski in družbenogeografski raznolikosti se evropski sredozemski prostor sooča s skupnimi razvojnimi izzivi. Skladnejši in bolj uravnotežen regionalni razvoj v obravnavni regiji pa kljub različnim mednarodnim pobudam otežujejo: geografska, gospodarska in politična razdrobljenost območja. Obstoječa orodja, s katerimi sredozemske države in regije rešujejo razvojne izzive, ne omogočajo spremljanja vzorcev na ravni celotne makroregije, ki jo je Evropska unija opredelila s Programom Mediteran, programom teritorialnega sodelovanja v evropskem Sredozemlju.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 269314560