Knjiga, ki je izšla pri mednarodnem založniku Cambridge Scholars Publishing in se ukvarja s kulturnimi vidiki mono-industrijskih skupnosti, ki se soočajo s tranzicijskimi spremembami post-industrijske faze. Glavni namen te zbirke je študija podobnih lokalnih skupnosti iz različnih predelov sveta. Poglavje, ki opisuje Idrijo je posvečen vlogi zgodovine in tradicije pri današnji uspešnosti tega mesta. Avtorji želijo prepoznati zgodovinske, kulturne in geografske povezave, ki soustvarjajo današnjo podobo malega kraja Idrije.
COBISS.SI-ID: 33842989
Zbirka Geografija Slovenije je namenjena objavam obsežnih znanstvenih, vsebinsko zaokroženih monografij s področja fizične, družbene in regionalne geografije Slovenije ter slovenske geografske terminologije, slovenskih zemljepisnih imen in slovenske tematske kartografije. Objavljena dela obravnavajo nekatere probleme celovito, na območju celotne Slovenije, druge pa na ožjem območju, a je ta problem značilen za Slovenijo. Določeni problemi so obdelani primerjalno med Slovenijo in tujino. Zbirko urejata Drago Perko in Drago Kladnik. Do sedaj je izšlo 31 številk, od tega 11 v zadnjem programskem obdobju: - Brigita Jamnik, Mitja Janža, Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec, Sonja Cerar, Claudia Cosma, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Petra Meglič, Simona Pestotnik, Matthias Piepenbrink, Martin Podboj, Katarina Polajnar Horvat, Joerg Prestor, Christoph Schüth, Jasna Šinigoj, Dejan Šram, Janko Urbanc, Gorazd Žibret: Skrb za pitno vodo (31), - Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada, Matija Zorn: Triglavski ledenik (30), - Matjaž Geršič, Borut Batagelj, Herman Berčič, Ljudmila Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Stane Kocutar, Blaž Komac, Zvezdan Marković, Peter Mikša, Blaž Torkar: Rudolf Badjura (29), - Rok Ciglič: Analiza naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z GIS-om (28), - Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Poimenovanja Piranskega zaliva (27), - Mateja Breg Valjavec: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah (26), - Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenska imena držav (25), - Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi (24), - Bojan Erhartič: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer (23), - Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica (22), - Brigita Jamnik, Aleš Smrekar, Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo v Ljubljani (21).
V zbirki Georitem izhajajo znanstvene monografske študije s področja geografije. Namenjena je celovitim predstavitvam vsebinsko ožjih problemov, pri čemer imajo pomembno mesto končane raziskave v okviru inštitutskih domačih in mednarodnih projektov. Urednika zbirke sta Drago Kladnik in Drago Perko. Doslej je izšlo 22 knjig, večina v zadnjem programskem obdobju: - David Bole: Spreminjanje prometne rabe zemljišč v Sloveniji (25), - Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Bojan Erhartič: Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja (24), - Matjaž Geršič, Blaž Repe, Matej Blatnik, Valentina Brečko Grubar, Bojana Kovač, Nejc Pozvek, Ana Seifert: Geografija in rastlinska sukcesija (23), - Matija Zorn, Nika Razpotnik Visković, Peter Repolusk, Mateja Ferk: Prostorski in regionalni razvoj Sredozemlja. Enotni pristop in izbrana orodja (22), - Nika Razpotnik Visković: Vloga polkmetij v preobrazbi slovenskih obmestij (21), - Janez Nared, David Bole, Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković, Maruša Goluža, Matjaž Geršič, Petra Rus: Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji (20), - Marjan Ravbar, Jani Kozina: Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji (19), - Blaž Komac, Matija Zorn, Rok Ciglič: Izobraževanje o naravnih nesrečah v Evropi (18), - Mateja Ferk, Uroš Stepišnik: Geomorfološke značilnosti Rakovega Škocjana (17), - Aleš Smrekar, Bojan Erhartič, Mateja Šmid Hribar: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (16), - Mimi Urbanc: Pokrajinske predstave o slovenski Istri (15), - Jani Kozina: Prometna dostopnost v Sloveniji (14), - Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji (13), - Nika Razpotnik Visković, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vprašanja Alp (12), - Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji (11), - Janez Nared, Damjan Kavaš: Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji (10), - Marjan Ravbar: Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in naložbe (9).
Slovenske kulturne pokrajine so dobile zdajšnji videz v času srednjeveške kolonizacije in so se pozneje le počasi spreminjale. Značilne zanje so pejsažna pestrost, vpetost v naravno okolje ter visoka ekološka in kulturno-doživljajska vrednost. Izrazite gospodarske in družbene spremembe v zadnjih desetletjih so povzročile velike spremembe tako v pokrajinskem videzu kot v funkciji pokrajine. V Sloveniji se s preučevanjem kulturnih pokrajin ukvarjata predvsem krajinska arhitektura, ki se osredotoča na pokrajinski videz, ter geografija, ki glavno pozornost namenja funkcijskemu vrednotenju pokrajin, s poudarkom na medsebojnem prepletanju naravnih in družbenih pokrajinskih elementov in procesov.
COBISS.SI-ID: 29942573
Izvirni znanstveni članek v tuji SCI reviji obravnava krepitev zmožnosti družbe za naravne nesreče. Ta tema vse bolj pridobiva pomen, ne samo v tako imenovanih državah v razvoju, temveč tudi v evropskih državah blaginje, ki jih nenehno prizadevajo socialni, ekonomski in okoljski vplivi naravnih nesreč. Po zadnjih spremembah upravljanja naravnih nesreč smo razvili hevristične modele družbene zmogljivosti, ki upošteva širok spekter obstoječega strokovnega znanja z različnih področij raziskovanja. Posebno pozornost smo namenili ocenjevanju ranljivosti družbe, kot tudi komuniciranje in izobraževanje o naravnih nesrečah kot posebne strategije za povečanje zmogljivosti družbe. Predlagamo razlikovanje med intervencijskim in participativnim pristopom, kar bi omogočilo boljše razumevanje obstoječih praks krepitve družbene zmogljivosti, kot tudi njihovih specifične prednosti in slabosti. Na koncu spodbujamo nadaljnje raziskave o socialni krepitvi zmogljivosti za naravne nesreče v Evropi.
COBISS.SI-ID: 33028397