1.

M. Golež Kaučič, Mednarodni interdisciplinarni simpozij »Kam bi s to Folkloro?«, Ljubljana, 24.-29. 9.

Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je z organizacijo simpozija v Slovenijo pripeljal ugledne tuje znanstvenike in strokovnjake, ki se ukvarjajo s folkloro, ter s tem aktualiziral sodobne slovenske raziskave v mednarodnem prostoru, hkrati pa slovenski strokovni in širši javnosti omogočiti neposreden stik s tujimi sodobnimi raziskavami. Predstavljenih je bilo 60 prispevkov, razvrščenih v tri vsebinske sklope: Folklora v zarisovanju in prestopanju meja; Tradicionalno v sodobnosti in Ljudsko in umetno.

B.01 Organizator znanstvenega srečanja

COBISS.SI-ID: 30629677

2.

GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Evropska kulturna identiteta : realnost ali fikcija? Uredništvo sklopa člankov.

Objavljeni niz šestih pogledov na kulturno povezanost Evrope na podlagi ljudskega pesemskega izročila v obliki šestih člankov, nastalih na podlagi prispevkov, ki so jih referenti predstavili 17. junija 2008 v Derryju in so se dotikali vprašanja o skupni evropski pesemski dediščini ali o tem, kako naj bi pesmi odsevale evropskost ali Evropo kot entiteto.

C.05 Uredništvo nacionalne revije

COBISS.SI-ID: 30410029

3.

KUNEJ, Drago, TERSEGLAV, Marko, KOVAČIČ, Mojca. Pesem slovenske dežele = Songs of Slovenia, (Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta).

Zgoščenka Pesem slovenske dežele prinaša štiriindvajset ljudskih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. Dokumentarni posnetki iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta skušajo zajeti značilne primere ljudske vokalne tradicije, hkrati pa predstavljajo vsebinsko pestrost, saj so zajete tako pripovedne, kot ljubezenske, obredne in druge pesmi. Zgoščenka je neprecenljiv dokument naše duhovne dediščine, ki tudi pri nas zaradi globalizacije in drugačnega načina življenja vse bolj izumira.

F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine

COBISS.SI-ID: 247330304

4.

KLOBČAR, Marija. "Pegam and Lambergar" : ali vprašanje spola nosilcev slovenskih ljudskih balad.

Referat razpravlja o vlogi žensk in moških kot nosilcev pesemske tradicije, posebno še baladne. Podlaga za to diskusijo je splošno sprejeta ideja, da so bile ženske glavne nosilke baladne tradicije, kar je potrjeno z pisnimi in zvočnimi zapisi slovenskih ljudskih pesmi zadnjih 150 let. Ta prispevek problematizira verjetnost te trditve.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 30475821

5.

ŠIVIC, Urša. Srbski trubaški ansambli v Sloveniji kot primer 'naše' in 'njihove' glasbe.

Za razliko od nacionalne ljudske glasbe je po prepričanju stroke tuje glasbe ne pomenijo kulturne odprtosti, temveč strah pred izgubo nacionalne identitete. Konflikt med 'našo' in 'njihovo' glasbo kaže primer popularnosti balkanske trubaške glasbe: ki jo na eni strani izvajajo 'izvirni' ansambli in na drugi slovenski ansambli, ki sledijo 'izvirnemu' modelu v repertoarju, instrumentariju in vedenju. Slovenska ljudska glasba je občutljiva v primerjavi s hibridnimi glasbami, zato se poudarja njeno avtentičnost, da bi poudarili razlike glede na balkanizacijo.