Avtorica v prispevku predstavlja historiat zbiranja in raziskovanja slovenskega ljudskega pesemskega in pripovednega izročila, njegove značilnosti, žanre, oblike, tipologije ter razmerja z umetno literaturo. To je prvi prispevek, objavljen v ruskem jeziku, ki celostno obravnava slovensko ljudsko pesemsko in pripovedno folkloro.
COBISS.SI-ID: 31859245
Prispevek predstavi, kaj se je zgodilo z ljudskim plesom, ko je iz tradicionalnega okolja stopil na oder s pomočjo folklornih skupin. Ljudska plesna dediščina je bila ob tem bodisi tvorno bodisi trpno preoblikovana in podvržena zakonitostim javnega scenskega uprizarjanja. V članku je na primeru plesa štajeriša predstavljeno, kakšne spremembe nastajajo, kdo nanje najbolj vpliva in kako ta segment žive dediščine varovati.
COBISS.SI-ID: 32166189
V prispevku je predstavljeno in analizirano zbiranje ter zvočno dokumentiranje ruske folkloristke J. E. Linjove, ki je v letu 1913 nekaj časa prebivala v Sloveniji in je na Gorenjskem in v Beli krajini naredila večje število zapisov slovenskih ljudskih pesmi. Pri svojem raziskovalnem in zbirateljskem delu je veliko uporabljala fonograf in nekateri jo imajo za največjo rusko folkloristko v obdobju konca 19. in začetka 20. stoletja. Njeno uspešno so poznali številni raziskovalci ljudske glasbe tistega časa, danes pa je že skoraj pozabljeno.
COBISS.SI-ID: 43127394
Trubarjev zapis začetka božične kolednice, vključen v Katekizem z dvema izlagama, se v pregledih zapisovanja ljudskopesemske dediščine navaja kot prvi zapis slovenske ljudske pesmi. Vrednost tega zapisa pa ni samo v mejniku, ki ga zaznamuje: vsaj toliko kot sam zapis pesmi je vreden kontekst, v katerega je pesem umeščena. Izraža namreč presojo družbe, ki jo je Trubar v omenjenem delu v različnih pogledih zelo kritično predstavil, in pojasnjuje, katero družbeno plast je Trubar razumel kot prepoznavno za Slovence.
COBISS.SI-ID: 28966445
Članek se ukvarja z načini ljudskega petja, vodenjem glasov in njihovim številom. Podobe zvočnih pokrajin, kot si jih predstavljamo danes, so nastale na podlagi prvih terenskih posnetkov oz. stanja vokalne dediščine sredine 20. Stoletja in do danes so na njih vplivale druge glasbene zvrsti. Na podlagi primerjave starejših in novejših zvočnih primerov ugotavlja raziskava, katere so strukturne poteze, ki jih je ljudsko petje prevzelo predvsem iz zborovske in narodno-zabavne glasbe.
COBISS.SI-ID: 31892013