Doktorski študijski program Krasoslovje, ki je leta 2014 postal tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca, je namenjen kandidatom, ki so zaključili univerzitetni študijski program oziroma drugo stopnjo študijskega programa na drugih področjih in želijo pridobiti znanje o krasu in postati raziskovalec ali upravljavec krasa. Program ponuja širok vpogled v krasoslovje (npr. geološke, površinske in podzemne, hidrološke ter ekološke značilnosti) na eni strani ali zelo osredotočeno usmerjenost na drugi strani (npr. kraške vode, uporaba in zaščita). Program daje velik poudarek na majhnem številu obveznih in široki paleti izbirnih predmetov. Študij prav tako daje velik poudarek na samostojnem raziskovalnem delu. V teku je postopek načrtovanega sodelovanja z Junansko univerzo (Kunming, Kitajska) in s tem prenos znanja azijskim študentom na Mednarodnem krasoslovno okoljskem laboratoriju v okviru Junanske univerze.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3623163Naše temeljno znanje o krasu uspešno uporabljamo v praksi pri reševanju problemov pri načrtovanju razvoja kraških območij. Dobro poznavanje naravne in kulturne dediščine krasa je pogoj za smiselno načrtovanje življenja na njem. Pridobljeno temeljno znanje skušamo urediti tako, da je kar najbolj uporabno tudi načrtovalcem. Za predstavitev svežih izsledkov širši javnosti smo oblikovali knjižno zbirko Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. V prvi knjigi s podnaslovom Voda smo združili izbrane neposredno uporabne študije o kraških vodah, njihovem pomenu, značilnostih, ogroženosti in varovanju. V drugi knjigi smo obravnavali gradnjo na krasu, turizem, ekologijo in varovanje krasa. V naslednjih knjigah bodo bolj podrobno predstavljena druga področja naših raziskav.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 259195648Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« se redno odvija že od leta 1992. Vsako leto se večje število (vsaj 100) mednarodnih raziskovalcev, študentov in speleologov z vseh celin sreča v Sloveniji ter sodeluje in prisostvuje pri predavanjih, razpravah in terenskem delu. Vsako leto je tematika srečanja različna. V letu 2009 je bila tema »Jamska klima«, leta 2010 »Dinarski kras«, leta 2011 »Varovanje podzemnega krasa«, leta 2012 »Kraške oblike in procesi«, leta 2013 »Hipogena speleogeneza (med teorijo in resničnostjo)« in leta 2014 »Kras in mikroorganizmi«. Izbrana predavanja so kot recenzirani članki objavljeni v reviji Acta Carsologica. Gre za odmevno tradicionalno mednarodno srečanje, ki združuje svetovno znane raziskovalce krasa. Šola je bila s projektom SMARTKarst tudi vključena v 6. EU okvirni program.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 2540227Revijo odlikuje tematska in geografska pestrost, saj vsebuje prispevke z vseh področij krasoslovja in avtorje s skoraj vseh celin. V letu 2009 so izšle tri številke letnika 38. V letu 2010 so izšle tri številke letnika 39, od katerih je bila druga tematska z naslovom: “Raziskovalne meje in praktični izzivi v kraški hidrogeologiji”. Tudi tretja številka je bila tematska: “Jamska mikrometeorologija”. V letu 2011 so izšle tri številke v letniku 40; prva številka je bila tematska: “Raziskave jam in krasa v Italiji”. Prav tako so izšle tri številke v letu 2012 (letnik 41) in v letu 2013 (letnik 42). Številka 42/23 je nastala iz prispevkov znanstvenega srečanja Carbon and Boundaries in Karst, ki ga je januarja 2013 v Carlsbadu v Novi Mehiki organiziral ameriški Karst Waters Institute. V Thomson Reutersovem poročilu citiranosti (JCR 2012) ima Acta Carsologica faktor vpliva 0.542. Od leta 2013 celotni uredniški postopek poteka preko sistema Open Journal System, ki omogoča veliko preglednost uredniškega delovanja.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 34581805Vodimo dokumentacijo vseh doslej raziskanih in dokumentiranih podzemnih jam, št. zadnjega vpisa je 11.138. Kataster je sestavljen iz zapisnikov, jamskih načrtov in fotografij. Jame vodimo na osnovi enotne katastrske številke in imena. Vnosi novih jam so bili opravljeni na osnovi dokumentov, ki so bili vloženi v Kataster jam na IZRK. V digitalno podatkovno zbirko pa so bili vneseni samo osnovni podatki, ki so osnova za uradne evidence jam v Sloveniji. Bazo podatkov o registriranih jamah smo posredovali Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Na leto se število jam poveča za 500 ter doda tudi 1.800 sprememb oziroma popravkov.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 35380269