Dobro poznavanje naravne in kulturne dediščine krasa je pogoj za smiselno načrtovanje življenja na njem. Pridobljeno temeljno znanje skušamo urediti tako, da je kar najbolj uporabno tudi načrtovalcem. Vključeni smo v posamezne projekte razvoja in varovanja naravne in kulturne dediščine krasa, regionalnega načrtovanja, oskrbe z vodo, gradnje prometnic, zapiranja odlagališč na krasu, zbiranja podatkov o kraških jamah in njihovega varovanja, kraške ekologije in ugotavljanja človekovih vplivov na kraško podzemlje ter načrtovanja in uporabe kraških pojavov v turistične namene. Za predstavitev svežih izsledkov širši javnosti smo oblikovali knjižno zbirko Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. V prvi knjigi s podnaslovom Voda smo združili izbrane neposredno uporabne študije o kraških vodah, njihovem pomenu, značilnostih, ogroženosti in varovanju, v naslednjih knjigah pa bodo bolj podrobno predstavljena druga področja naših raziskav.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 258948608Leta 2002 je bil akreditiran program Krasoslovje na Univerzi v Novi Gorici in s šolskim letom 2002/2003 smo začeli ta program tudi redno izvajati v prostorih našega Inštituta. Večina predavateljev je članov našega Inštituta, ostali pa z drugih inštitutov ZRC SAZU in Ljubljanske univerze. Med nosilci predmetov so tudi priznani tuji strokovnjaki iz Češke, Francije, Hrvaške, Italije in Poljske. V letu 2011 je bilo v študij vključenih 10 študentov iz 5 držav. Eden je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo in eden doktorsko. Pridobila sta naziv magister oziroma doktor krasoslovja. S krasoslovnimi predmeti in modulom smo sodelovali tudi na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo in na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Geografija.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 31088173Po naročilu Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo smo izvedli obsežno raziskavo zakraselosti (površje, podzemlje, hidrologija) med Divačo in Črnim Kalom za potrebe izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja gradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom. Krasoslovne raziskave smo izvajali v skupini s še sedmimi projektantskimi podjetji, ki so pripravili načrte za gradnjo proge po površini, v predorih in na viaduktih. V več primerih so bile naše raziskave izhodišče in temelj za projektiranje in druge delne študije skupnega Geološko-geotehničnega poročila: sodelovali smo v fazi umestitve trase v prostor, pri določitvi lastnosti kamninskih blokov, pri meritvah vodostaja podtalnice v kraških jamah in ne nazadnje pri določitvi dreniranih in nedreniranih odsekov t.i. predora T2. Tvorno smo z našimi izsledki sodelovali pri zahtevni izvedbi analize tveganja izgradnje proge. Naš kras je izredno geološko pester in razvojno raznovrsten. Na podlagi celostnega poznavanja krasa in izkušenj ob gradnjah drugod na krasu smo lahko sklepali o prevotljenosti vzdolž bodoče železniške proge. Določili smo verjetno pogostnost jam, njihovo vrsto, velikost in obliko. Posebno pozornost smo posvetili raziskavam Beško-Ocizeljskega jamskega sistema z okolico. Predor bo namreč okrog 100 m pod površjem potekal v neposredni bližini z vodo občasno zalitih jamskih rovov. V dveh vrtinah vzdolž trase smo izvedli sledilna poizkusa in s tem dopolnili znanje o podzemnem pretakanju vode proti izvirom v Italiji (Timavo, Boljunec) ter Rižani in Osapski Reki v Sloveniji.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 32914221