Doktorski študijski program Krasoslovje je namenjen kandidatom, ki so zaključili univerzitetni študijski program oziroma drugo stopnjo študijskega programa na drugih področjih in želijo pridobiti znanje o krasu in postati raziskovalec ali upravljalec krasa. Glede na želje študentov program ponuja širok vpogled v krasoslovje (npr. geološke, površinske, podzemne, hidrološke in ekološke značilnosti) na eni strani ali zelo osredotočeno usmerjenost na drugi strani (npr. kraške vode, uporaba in zaščita). Program daje velik poudarek na majhnem številu obveznih in široki paleti izbirni predmetov. Študij prav tako daje velik poudarek na samostojnem raziskovalnem delu. V preteklem letu so na programu doktorirali trije študentje.
D.10 Pedagoško delo
Vključeni smo v posamezne projekte razvoja in varovanja naravne in kulturne dediščine krasa, regionalnega načrtovanja, oskrbe z vodo in varovanja vodnih virov, gradnje prometnic in čistilnih naprav, zbiranja podatkov o kraških jamah in njihovega varovanja, kraške ekologije in ugotavljanja človekovih vplivov na kraško podzemlje ter načrtovanja in uporabe kraških pojavov v turistične namene. Na ta način naše temeljno znanje o krasu uspešno uporabljamo v praksi pri reševanju problemov pri načrtovanju razvoja kraških območij.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 33889581Šolo smo organizirali med 18. in 23. junijem v Postojni. Delo šole je potekalo v obliki uvodnih vabljenih predavanj iz različnih področij krasoslovja, izbranih predavanj udeležencev šole, predstavitev posterjev in popoldanskih in celodnevnih ekskurzij. Šole se je udeležilo 140 ljudi iz 30 držav sveta in je bila največje letno srečanje krasoslovcev. Šolo smo pripravili sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ob sodelovanju s strokovnimi organizacijami: Jamarsko zvezo Slovenije in Mednarodno speleološko zvezo ter s pomočjo Slovenske nacionalne komisija za UNESCO ter Ministrstva za znanost RS.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
V letu 2012 smo izdali dve številki 41. letnika revije Acta Carsologica. Na 309 straneh smo objavili 21 izvirnih znanstvenih člankov, dva pisma uredniku ter več poročil. Skupaj je sodelovalo 61 avtorjev iz 15 držav. Revijo še naprej vodi Web of Science. V Thomson Reutersovem poročilu citiranosti (JCR 2012) ima Acta Carsologica faktor vpliva 0.727. Prispevki so tematsko in geografsko zelo pestri in obravnavajo primere iz Evrope, Azije in Južne Amerike. Z objavami prispevkov vodilnih svetovnih krasoslovcev in prispevkov, ki obravnavajo kras Sloveniji, revija utrjuje vodilno mesto slovenskega krasoslovja.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 6427138Vodimo dokumentacijo za 10.260 doslej raziskanih in dokumentiranih podzemnih jam. Kataster je sestavljen iz zapisnikov, jamskih načrtov in fotografij. Jame vodimo na osnovi enotne katastrske številke in imena. Vnosi novih jam v letu 2012 so bili opravljeni na osnovi dokumentov, ki so bili vloženi v Kataster jam na IZRK. V digitalno podatkovno zbirko pa so bili vneseni samo osnovni podatki, ki so osnova za uradne evidence jam v Sloveniji. Bazo podatkov o registriranih jamah smo posredovali Ministrstvu za okolje in prostor. V letu 2012 se je število jam povečalo za 302, v kataster smo dodali 1.023 sprememb oziroma popravkov.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz