V članku obravnavamo problem globokega razvoja meteornih kraških jam. Precej nekritično sprejeta Worthingtonova hipoteza trdi, da je razvoj jam ob globokih strukturah bolj verjeten, zaradi padanja viskoznosti ob naraščanju temperature z globino. Worthingtonov koncept smo preverili z numeričnim modelom, ki poleg padanja viskoznosti, upošteva tudi druge spremenljivke. Model pokaže, da močno prevladajo učinki, ki negativno vplivajo na speleogenezo v globini: zmanjševanje začetne prepustnosti z globino, kot posledica litostatičnega tlaka in padanju topnosti kalcita z naraščanjem temperature.
COBISS.SI-ID: 37575981
Avtorja celovito in celostno opisujeta različne tipe vodnih in kopenskih plitvih podzemeljskih habitatov, ki ležijo manj kot 10 m pod površjem in med katere sodijo obsežne jame v lavi, kot tudi miniaturni prostorčki, špranje in razpoke v jamskem stropu (epikras) ali v prsti. Z ekološkega, biološkega, evolucijskega, naravovarstvenega in geografskega vidika so predstavljeni tudi drugi habitati: mezišča ali hipotelminorejični habitati, habitati v meliščih in drugih terestičnih MSS (milieu souterrain superficiel) habitatih, intersticielni habitati vzdolž rek in potokov ter plitvi karbonatni vodonosniki v sušnih predelih Avstralije. Plitvi podzemeljski habitati imajo v primerjavi z globlje ležečimi jamami le malo skupnih značilnosti, razen tega, da so afotični in da jih poseljuje specializirana favna, prilagojena na razmere v podzemlju. Fascinantni habitati, ki nosijo ključ za razumevanje prilagojenosti organizmov na podzemeljsko okolje tudi na splošno.
COBISS.SI-ID: 36933421
Meritve temperature zraka in vode v ponvici v Postojnski jami so se opravljale, da bi ugotovili naravne in antropogene vplive povišanja temperature zaradi obiskovalcev. Dodatna toplota se lahko akumulira v kamnini in vodi. Rezultati so pokazali, da je bolj potrebno upoštevati povišanje temperature vode kot jamskega zraka, posebno pozimi. Ker je jama dobro prezračena, kratkotrajni dvigi temperature zaradi povišanega števila obiskovalcev še ne vplivajo na odlaganje sige in jamsko živalstvo. Vendar pa se razmere lahko spremenijo, če se število obiskovalcev pozimi močno poveča. Ta študija ne podpira predloga, da bi povišali obiske pozimi (sezona z manj obiski) in zmanjšali obiske poleti.
COBISS.SI-ID: 35783725
V Snežni jami so datacije s pomočjo U/Th, palaeomagnetne analize sige in alogenih sedimentnov, kozmogene datacije kremenovih prodnikov in datacije sesalcev omogočile razumevanje razvoja jame. Odlaganje sedimentov kaže, da je jama nastala v miocenu v gričevnati pokrajini v nizki nadmorski legi in postala neaktivna zaradi tektonskega dviga v začetku kvartarja. Informacije, ki jih vsebuje jama in sedimenti jo dajejo na pomembno mesto za razlago tektonske in geomorfne evolucije južnih Alp.
COBISS.SI-ID: 38033197
S primerjavo rezultatov treh zaporednih dolgotrajnih sledilnih poskusov z različnim načinom injiciranja umetnih sledil smo proučevali procese, ki vplivajo na prenos snovi v vadozni coni krasa. Pojav sledila smo več let spremljali v 3 hidrološko različnih curkih v enem od rovov Postojnske jame. Primerjava rezultatov je pokazala na izjemno pomemben vpliv predhodnih hidroloških pogojev, načina injiciranja in geoloških heterogenosti znotraj vadozne cone na prenos snovi. Pri vseh poskusih se je pokazalo, da je dolgotrajno spremljanje pojava sledila pomembno za zanesljivo karakterizacijo dinamike prenosa snovi v daljšem obdobju.
COBISS.SI-ID: 37575725