Izjemne kraške znamenitosti raznovrstnega Yunnanskega krasa, vse od tropskega kopastega krasa na jugu, kamnitih gozdov na sredini in gorskega krasa ter krasa visoke planote Tibeta na severu s svojo izrazitostjo nudijo razkrivanje temeljnih značilnosti oblikovanja krasa. Dobršen del krasa, te ranljive pokrajine, je razmeroma gosto poseljen in potrebe po vodi so velike. Hkrati pa je ta kras izredno turistično privlačen tudi za največje mednarodne turistične tokove. Dolgoletno sodelovanje krasoslovcev Geografskega inštituta Yunnanske univerze in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je prineslo številne sadove v mednarodno krasoslovje. Pred nami je druga knjiga o južnokitajskem krasu, v kateri združujemo spoznanja o proučevanju kamnitih gozdov in drugih vrst kraškega površja in jam, njihovega razvoja in starosti ter o kraških vodah, eroziji prsti, epikraški favni in varovanju naravne dediščine. Naše sodelovanje je v polnem razmahu in upamo, da nam bo v kratkem uspelo uresničiti dolgoletno željo in v Kunmingu ustanoviti mednarodni laboratorij za proučevanje kraških voda.
COBISS.SI-ID: 254227968
V članku dosledno razvijemo in rešujemo enačbe prenosa toplote med vodo in steno kraškega kanala. Pri tem pojasnimo pomen različnih načinov toplotne izmenjave pri potovanju temperaturnega signala vzdolž kraških kanalov. Razvijemo model prenosa, s katerim uspešno ovrednotimo terenske podatke meritev temperatur v dveh jamah v ZDA in Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 33338925
Vzorci klastičnih sedimentov iz notranjih jamskih faciesov iz treh slovenskih jam (Trhlovca, Račiška pečina in jama v kamnolomu Črnotiče, Klasični kras, JZ Slovenija), vsebujejo fosilne ostanke nevretenčarjev. Večina jih pripada Oribatidam, najdeni pa so bili tudi ostanki Cladocer in žuželk. To so prvi predkvartarni fosili nevretenčarjev najdeni v sedimentih v zmernem celinskem podnebju. Pliocensko pleistocenska starost sedimentov je bila določena s paleomagnetnim datiranjem, ki je bilo kalibrirano z biostratigrafijo malih sesalcev. Fosilni nevretenčarji so lahko pomembni za študij jamskih sedimentov zaradi njihove primernosti za ekološke in paleogeografske korelacije površja in jam. Prav tako prinašajo dodatne informacije o oblikovanju jam in hidravličnih pogojih v času odložitve sedimenta. Najdeni fosili dokazujejo, da razmere v jamah omogočajo boljšo ohranitev fosilnih ostankov nekaterih skupin v primerjavi z večino površinskih sedimentov. To lahko odpre novo smer v študiju jamskih sedimentov.
COBISS.SI-ID: 33332781