Primerjava krivulj pojava sledila v treh sledilnih poskusih na območju odlagališč odpadkov je pokazala na povečano prepustnost pod odlagališčem zaradi prisotnosti anorganskih kislin v izcednih vodah. Za potrditev te hipoteze so bili uporabljeni rezultati podrobnega, dolgotrajnega monitoringa onesnaženega curka v Postojnski jami. Povečano raztapljanje veča sekundarno poroznost in s tem prepustnost vadozne cone, kar ima za posledico večjo ranljivost vodonosnikov pod odlagališči odpadkov.
COBISS.SI-ID: 35956269
Znameniti kamniti gozdovi v provinci Junan (Kitajska) so se razvili iz podtalnih škrapelj. Razkrili smo značilnosti njihovega oblikovanja na različnih kamninah in razvoj. Veliko smo prispevali k spoznavanju podtalnega oblikovanja krasa in njegovem preoblikovanju ob razgaljanju.
COBISS.SI-ID: 35476781
V poglavju o podzemeljskih ekositemih druge, prenovljene izdaje enciklopedije o biodiverziteti, so opisani različni afotični habitati, tako jame, podzemeljski vodotoki, kot vrsta plitvih podzemeljskih habitatov. V članku so podani opisi in značilnosti edinstvenih organizmov, ki poseljujejo te habitate. Opisana je kolonizacija podzemeljskega okolja, evolucija in adaptacije podzemeljskih organizmov ter geografski obseg njihove razširjenosti. Prikazan je pretok energije skozi podzemeljsko okolje ter vidiki njegove zaščite in varovanja.
COBISS.SI-ID: 35307053
V članku obravnavamo mehanizme, ki bi ustrezno opisali padanje hitrosti vrezovanja kanala vzdolž vodnega toka, kot jih kažejo meritve korozije z apnenčastimi ploščicami v jami Lekinka. Kemijske analize vode in ostali terenski podatki kažejo, da je glavni vzrok sprememb padanje koncentracije v vodi raztopljenega CO2 vzdolž toka. V luči terenskih podatkov obravnavamo mehanizme, ki vplivajo na koncentracijo raztopljenega CO2 v vodi. Vsak od teh mehanizmov je preko povratne zanke povezan s strmino kanala. Pokažemo, da koncentracija CO2 vpliva na hitrost vrezovanja in longitudinalni profil kanala.
COBISS.SI-ID: 35231533
Ford in Ewers sta leta 1978 predlagala konceptualni model speleogeneze, ki je pojasnil vertikalni razvoj krasa v številnih območjih. Model štirih stanj povezuje geometrijo mreže kraških kanalov z gostoto prevodnih struktur. V tektonsko aktivnih območjih, kjer speleogeneza poteka ob dvigovanju območja in hkratnem vrezovanju erozijske baze, model očitno odpove, saj veliki alpski jamski sistemi ne ustrezajo njegovim napovedim. V raziskavi smo ocenili pomen vrezovanja erozijske baze in spremenljivega dotoka na speleogenezo. Predvideli smo, da v nekem trenutku vodo iz masiva odvaja glavni kanal na nivoju erozijske baze. Ob vrezovanju baze se vrezuje tudi ta kanal, le z drugo – manjšo - hitrostjo. Po drugi strani pa vrezovanje erozijske baze povečuje gradient vzdolž globljih prevodnih poti, ki so še v začetni fazi kraškega razvoja (protoprevodniki). Torej gre za tekmovanje med glavnim kanalom, ki se razvija v kanjon in globokim potem, ki se razvijajo v zrele prevodnike in glavnemu odvodniku jemljejo vse več dotoka. Koncept dopušča dva izida: a) Večnivojska jama: globoke poti se razvijejo in vzamejo glavnemu kanalu ves dotok. Kanjon ostane fosilen nivo. b) Jama vodnega nivoja: kanjon glavnega kanala doseže nivo globokih poti. Opisani koncept smo prevedli v matematični model, v katerem smo sklopili tok, raztapljanje in transport v globokem protoprevodniku, vrezovanje glavnega kanala pa upoštevali v časovno odvisnem robnem pogoju za razvoj protoprevodnika. Z modelom smo prišli do kriterija, ki v določenih speleogenetskih pogojih napove kateri izid je verjetnejši. Z modelom smo pokazali tudi to, da nestalni dotok vode v sistem deluje v prid razvoja večnivojskih jam. Čeprav je model relativno enostaven, ponuja nove poglede na speleogenezo in poudari pomen spremenljivih pogojev, ki jih model štirih stanj spregleda.
COBISS.SI-ID: 36592685